You, you and ... you!

2.

Jutro.

Jamesa sem pustila spati. Tako ali tako je delal popoldne. Kje dela moj zaročenec? Delal je kot barist. Sama sem bila trenutno nezaposlena, saj je podjetje, v katerem sem bila zaposlena zadnja tri leta, propadlo. Tako sem bila ponovno v iskanju službe. Čeprav me je James prepričal, da svoj scenarij oddam naprej, ni bil vesel mojega uspeha.

Ura je bila sedem. Najprej sem stopila pod hladen tuš, nato pa se uredila. Ko sem bila zadovoljna s frizuro, sem se narahlo naličila.

Za ta sestanek sem izbrala belo poletno obleko, ki mi jo je podarila mama kot novoletno darilo. Pristajala mi je.

Ko je bila ura osem, sem se počasi odpravila proti studiju, kjer so snemali Vampirske dnevnike in Originalne. Bila sem tam predčasno, zato sem si prižgala cigareto. Ja, kadim, ja. Pa še marsikatero drugo razvado imam.

Pri sedemindvajsetih letih sem dobila priložnost, sem pomislila, ko sem se zastrmela v ogromno stavbo. Bila sem presrečna. Nikoli ne bi pomislila na to, da bi dobila priložnost, da se dokažem kot scenaristka.

Zazvonil mi je mobitel. Bil je James.

"Kje si?" je nekoliko zaspano vprašal.

"Sestanek imam, James," sem odgovorila.

"Oh, pozabil sem," je zamrmral. "Oprosti, draga. Mislil sem, da bova spila kavo ... Saj boš nazaj, preden grem."

"Ja," sem pritrdila.

Hodila sem po pločniku in mu izpovedovala svojo ljubezen, ko sem se v nekoga zaletela. Spet. Prosila sem boga, da to ni zopet Paul Wesley. Le kaj bi si mislil o meni, če bi se dvakrat zaletela vanj v zadnjih štiriindvajsetih urah.

"Ops," sem zamrmrala.

"Drugič glej, hodiš," je nekdo zamrmral.

Pogledala sem proti moškemu. Ja, res mi je bil poznan. In ni bil Paul, kar me je razočarano. Bil je Damon Salvatore oziroma Ian Somerhalder.

"Se opravičujem," sem zamrmrala.

Ok, prenehati se moram zaletavati z znane igralce.

"Kaj sploh počneš tukaj?" je nenadoma priprl oči.

"Zmenjena sem z Julie Plec," sem odgovorila. Zdelo se mi je, da me opazuje na drugačen način, kot me je Paul. Pravzaprav sem dobila občutek, da mu grem na živce. Čudno. Pa toliko se je govorilo o njem, da je miroljuben in prijazen.

"Potem pridi z mano," je nenadoma dejal.

Sledila sem mu. Ne, Ian mi niti najmanj bil všeč. Zdel se mi je nekako vzvišen. Mogoče zato, ker sem bila le navadna smrtnica?

Pospremil me je do pisarne, nato pa odšel. Globoko sem vdihnila in potrkala na vrata. Bilo je pet do devetih.

"Najprej!" sem zaslišala glas.

Previdno sem odprla vrata. Pred menoj se je razlegla dolga pisarna. Za mizo so sedeli štirje. Prepoznala sem Paula in se mu nasmehnila. Bil je drugačen od Iana. Pravzaprav bolj nasmejan, čeprav Stefan Salvatore je bil popolnoma drugačen.

"Ti pa si verjetno Michaela," se je dvignila s stola močnejša ženska in se mi prijazno nasmehnila. "Jaz sem Julie."

Približala sem se mizi. Ponudila mi je roko, ki sem jo olajšano sprejela. Pravzaprav se mi je zdelo, da so vsi prijazni. Razen tistega tipa, ki je igral Damona Salvatorja. Mogoče pa je podedoval Damonovo obnašanje.

"Torej, prebrala sem si skoraj cel scenarij," je Julie prešla k bistvu, ko sem se namestila v udoben naslanjač in dobila kavo.

"Kako sem vam zdi?" sem vprašala.