You, you and ... you!

11.

   Počasi sem odprla oči. Ležala sem na ogromni postelji. Za hip sem se spraševala, kje sem se znašla, nato pa sem se spomnila vsega. Moje neuspele poroke, Iana in ... Noč, ki sva jo preživela skupaj. Še vedno se mi je zdelo, da sanjam in da se bom prebudila ob Jamesu. Uščipnila sem se v lice. Ne, prav zagotovo ne sanjam.

Bila sem z Ianom.

V meni je zaigralo veselje.

"Michaela?" je zamrmral.

Pogledala sem proti njemu. Imel je napol odprte oči. Nasmehnila sem se, vrnil mi je zaspan nasmeh. Naslonila sem se poleg njega. Ian me je potegnil k sebi, poljubil na lice, nato pa me privil v svoj objem. Le kaj bi brez njega? Tako dolgo sem si želela biti z njim in se je moje srce počasi trgalo, ker nisem bila. Sedaj pa ... Vse se je spremenilo.

Uro kasneje sva se odpravila po moje stvari. Nameravala sem pospraviti stanovanje, Ian je celo predlagal, da ga dava v najem. Stanovanje mi je bilo všeč in kar težko se mi bo preseliti k njemu. Vendar Ian je vztrajal.

"Kasneje se moram oglasiti pri Nikki," je nenadoma dejal, ko sva se parkirala pred zgradbo, v kateri sem živela.

"Zakaj?" sem ga pogledala.

"Poslala mi je sporočilo, da naj si pridem iskati ločitvene papirje," je odvrnil. Pogledal me je. "Saj boš šla z mano, kajne?"

"Če že moram," sem zavzdihnila. Ni mi bila prijetna misel, da bom srečala Nikki. Vendar podpisala je papirje za ločitev, kar se mi je zdelo v tem trenutku najbolj pomembno. Želela sem si, da bi končno pustila preteklost za seboj. Poleg tega pa se mi je Nikki zdela navadna prevarantka, ki ga je hotela izkoristiti. Na več načinov.

Vrata stanovanja so bila odprta. Z Ianom sva se presenečeno spogledala, nato pa stopila skozi odprta vrata.

V stanovanju je vladal nered. Jamesove stvari so bile nametane v škatle in na najino presenečenje, še ni odšel. Očitno je pobiral stvari in se poskušal prepričati, da niti ena njegova stvar ne bo ostala v stanovanju.

"Še si tu?" sem ga našla v kopalnici, kjer je brskal med šamponi. Pravzaprav se mi je zdel beden. Še svoj šampon bo vzel? Šamponi niso bili dragi, vendar James je bil šktuh prve kategorije. Ni me presenetilo, da je pobiral popolnoma vse, kar je on kupil. Le zakaj pa bi pustil stvari v stanovanju? Bila sem vesela, da sem prekinila z njim.

"Ja, nisem se uspel spraviti ven," mi je odrezavo odvrnil. Zavila sem z očmi. Hotela sem se obrniti, vendar sem se zaletela v Iana.

"Kaj ta počne še tukaj?" je vprašal.

"Ni se še utegnil spraviti ven," sem ponovila Jamesove besede. James je namenil Ianu zaničljiv pogled. Vedela sem, da bo počilo, če Iana ne zvlečem v spalnico. Nisem potrebovala še pretepa in to samo zato, ker sem prišla po svoje stvari.

"Spravi se ven," mu je ukazal Ian. Pogledal je na ročno uro. "Imaš natanko uro časa. Glej, da te ne vidim, dokler sem tukaj. Zaradi Michaele te ne bom spravil z lastnimi rokami ven." V naslednjem trenutku sem potisnila Iana proč od kopalnice. Nejevoljno je stopil proti spalnici, jaz pa sem se ozrla. James je izgledal, kot da bi pogoltnil limono.

V spalnici ni bilo nobenih njegovih stvari. Pograbila sem svoje kovčke, ki sem jih imela v omari. Spravila sem jih ven in pričela metati stvari vanje. Ian mi je pomagal in pri tem glasno komentiral moje obleke. Njegovi komentarji so me prepričali, da mi bo do konca dneva kupil novo garderobo. Saj se je ne bi branila.

James je odšel nekaj minut kasneje, ko sem se s pakiranjem preselila v dnevno sobo. Če ne bi imela Ianovo pomoč, ne bi bila tako hitra. Ker sem se naprezala z nošenjem stvari, mi je postalo slabo. Ian je opazil, da sem se sesedla na kavč.