Christmas letters

12. del

Bella je po šoli obupno želela uiti Stelli, saj je vedela, da jo drugače čaka zasliševanje - vendar je bila prijateljica neustavljiva in je Bello dohitela na polovici poti od šole do doma.

"Izogibaš se me..." Je ugotovila Stella, "kar lahko pomeni dve stvari. Ali si zelo jezna name ali pa ne želiš govoriti o Charlie-ju. In, sodeč po tvojem zardevanju, bo drugo."

Bella je zavila z očmi. "Ugh, prav, malo mi je všeč, zelo mi je všeč, ni pomembno, nočem govoriti o tem." Nato je pospešila korak, vendar Stelli ni ušla.

"Moraš govoriti o tem. Daj no, jaz sem, tvoja prijateljica! In kolikor jaz vidim, Charlie tudi nekam veliko zardeva zadnje čase..."

Belli je ušel nasmešek, ki ga Stella ni spregledala.

"Kaj sta se pogovarjala danes, preden sem prišla v jedilnico?" Jo je vprašala, da bi se izognila temi - uspešno, a neuspešno.

"O tebi. Vprašala sem ga, če si mu všeč."

"Stella!" Bella je Bila ogorčena, a hkrati osupljena nad prijateljičino neposrednostjo - sama si tega brez dvoma ne bi upala.

"Kaj? Tipček je samo zardel, ter rekel nekaj v smislu 'ne bi o tem'."

"In kaj to pomeni?" Je, preveč navdušeno, vprašala Bella.

"Zdaj te pa kar naenkrat zanima..." Ji je prijateljica pomežiknila in jo rahlo boksnila v ramo.

"Seveda me, saj sem ti povedala, da mi je malo všeč!"

"Zelo."

"Malo."

"Zelo."

"No prav, zelo mi je všeč, povej že kaj to pomeni!"

"Če ne bi ničesar čutil, bi zagotovo zanikal, vendar je možno, da niti sam ne ve, kaj točno naj si misli."

"Če je to res, potem sva na istem." Ji je priznala Bella in ob tem rahlo zardela.

Bila je presrečna, ko sta prispeli do njene hiše in se poslovili, saj je želela biti sama s svojimi mislimi.

Seveda ji je Charlie všeč in vedela je, da se med njima nekaj dogaja, vendar ni bila čisto prepričana, kaj. Stellina trditev ji je dala nekakšno potrditev, da si vsega skupaj ne domišlja, in čeprav tega ne bi nikoli priznala, je bila prijateljici hvaležna.

Rahel nasmeh ji je zaigral na obrazu, ko je odšla na svojo sobo in ni zapustil njenih ustnic niti, ko je delala domačo nalogo. Če bi jo videl nek neznanec, bi mislil, da se ji je zmešalo - le kdo se smehlja med delanjem domače naloge? Ampak ne, Bella je bila dejansko srečna. Da ima prijateljico kot je Stella in 'prijatelja' kot je Charlie in starše, kot sta... nasmešek na njenih ustnicah je ob misli na starše zamrl.

Skoraj je raje verjela, da sta mrtva, kot pa da sta živa in je nista poiskala. Čez bolečino izgube je že šla, ne

želi iti še čez bolečino izdaje. Po drugi strani pa bi dala vse, da bi bila živa. Da bi bila resnična, kot sta z vsakim dnevom manj. Da bi ju spet videla, ju objela in jima povedala, kako zelo ju ima rada - česar ni naredila, ko so se zadnjič videli.

Zaslon telefona je oživel in naprava je zavibrirala. Bella je vzela telefon v roke in prebrala sporočilo.

Imaš čas?

Charlie. Imela je čas, vendar se je obotavljala. Po krajšem premisleku je odpisala:

Imam, napišem še Stelli?

Če hočeš.

Ni vedela kaj naj si misli o njegovem odgovoru, vendar mu je vseeno odpisala.

Pridi ko boš lahko, prosta sem.

Nato je poklicala Stello.

"Hej, imaš čas zdajle?" Je rekla, takoj ko se je prijateljica oglasila.

"Naj uganem, nočeš biti sama s Charlie-jem in on je na poti k tebi?"

"Je tako slabo?"

"Sploh ne, že grem. I got you, girl." Poslovili sta se in Bella je prekinila, nato pa počasi izdihnila. Vsaj ne bo sama s Charlie-jem.

Fant se je prikazal po desetih minutah in Bella ga je takoj povlekla v sobo. Nato sta v tišini sedla na posteljo in nerodno napetost med njima bi lahko rezal z nožem.

"Se me izogibaš?" Jo je vprašal Charlie in prekinil nerodno tišino - na žalost tako, da jo je nadomestil z še bolj nerodnim vprašanjem.

"Ne?" Je ne-preveč-prepričano odgovorila Bella.

"Ja se me. Kaj je narobe? Sem kaj naredil? Sem kaj rekel?" Bella je odločno pokimala.

"Ne, nisi ti kriv. Jaz... moram premisliti nekaj stvari." Mu je zagotovila. "Glede staršev in... tega." Je še dodala, ko je videla Charlie-jev pogled. Fant je odprl usta ravno v trenutku, ko se je oglasil zvonec.

"Stella je!" Je Bella skočila na noge in stekla odpreti prijateljici. "Rešila si me zelo nerodnega pogovora." Je zašepetala takoj, ko je odprla vrata, takoj zatem pa ugotovila, da na pragu stoji poštar.

"Gospodična" Je rekel možakar in se odkašljal. "Tale paket je za vas."

"Khm, ja, seveda." Je Bella zardela, ter vzela paket v roke. "Je treba plačati?" Je vprašala, nato pa videla poštarja odkimati in izginiti iz dvorišča kakor hitro je lahko.

Doživela je tako sramoten trenutek, da se ni niti vprašala kaj je v paketu. Odnesla ga je v svojo sobo in ga položila na tla.

"Bella..." Je Charlie zamrmral. "Poglej znak. Poglej znak na škatli."

Belline oči so se razširile na velikost Žogic za golf.

______________

Spet skoraj pozabila, ampak ne obupam!

12/25