15. del

10 2 1
                                    

Bila je zelo razočarana, ko se je Charlie umaknil iz iskanje njenih staršev, vendar se kljub temu ni nameravala predati. In čeprav je tisti večer zaspala v solzah, je naslednji dan vstala pripravljena na karkoli, kar jo čaka kot naslednji namig.

Zavedala se je, da je do božiča le še en teden. Vendar je december nekako pozabila sovražiti. Seveda so jo vse lučke in okraski in darila in veselo vzdušje še vedno spominjali na dogodek pred desetimi leti, vendar se je v zadnjih tednih - čeprav tega ne bi nikoli priznala - zabavala kljub decembrskem času.

Nekako pa si ni mogla izbiti iz glave Charlie-ja. Bil ja najbolj pozitiven človek, kar jih je kdaj srečala - poleg Stelle seveda, ki je bila bolj energična, kot pozitivna - ampak je kljub temu vstal in odkorakal skozi vrata.

Zato se ne družiš z ljudmi.

Drugačen je bil.

Ti si mislila, da je drugačen.

Ni res ...

Bella je glasno zavzdihnila in pogledala na uro na telefonu. Pokonci je bila precej zgodaj, do šole je imela še kar dve uri, verjetno zato ker je šla včeraj prej spat.

Vstala je in kar v pižami sedla za računalnik. Nekaj se je odločila. Natalie in Lucasu bo za božič kupila darili. To se na prvi pogled zdi samoumevno, vendar njena skrbnika - odkar je Bella prišla v njuno družino - nista praznovala božiča. Vedela sta, kakšne spomine ji to obuja in sta to spoštovala.

Zdaj pa je Bella spoznala, da je bilo to od nje sebično. Samo zato ker ima ona slabe spomine na božič, naj ga njena skrbnika ne bi praznovala? Presenetila ju bo z božično večerjo in darili pod smrečico (ki jo bo tudi postavila sama, saj niso imeli niti smrečice). Čas je, da začne živeti življenje, pa naj bosta njena starša živa ali mrtva. Želela bi, da je Bella v 'najlepšem delu leta' vesela. In dokazala jima bo, da zmore.

"Tako se dela, punca!" Se ji je zarežala Stella, ko ji je Bella v šoli povedala plan. "Potrebuješ pomoč? Pred tabo stoji oboževalka božiča..."

Bella se ji je zarežala nazaj. "Z veseljem bi sprejela pomoč, verjameš ali ne, že deset let nisem krasila smrečice. Ali postavljala. Ali kupovala daril. Je bila to slaba ideja?"

"Ne, ideja je super, le mojo pomoč rabiš." Ji je odvrnila Stella. "Bellin božični duh se je vrnil med žive!"

Upam, da se je še kdo drug.

"Imaš danes popoldne čas? Moram naročiti darila." Se ji je Bella nasmehnila in Stella je navdušeno pokimala. Njena prijateljica bo po desetih letih ponovno praznovala božič in tega ni nameravala zamuditi!

Še vedno pa ji nekaj ni šlo v glavo...

"Zakaj tako velika sprememba tako hitro, Bella? Kaj se je zgodilo?"

Bella je skomignila z rameni. "Ne vem, verjetno sem dojela, da bi moja starša želela, da praznujem božič - pa naj bosta živa ali mrtva." Ni verjela, da s takšno lahkoto govori o njenih starših. Je to pomenilo, da se njeno življenje končno premika naprej? "In ... res je čas, da začnem živeti življenje. Zakaj se ne bi začelo pri božiču?"

"To je odlično, Bella, tako sem ponosna nate!" Ji je rekla prijateljica in se ji nasmehnila, nato pa znižala ton glasu. "Kaj nameravaš narediti glede ... 'lova na zaklad'?"

Skomignila je. "Počakala bom na naslednji namig, ne bom ga iskala. Če se mi bo prikazal, odlično, če se mi ne bo, se mi pač ne bo. Dovolj imam nesmiselnih iger."

"Kaj pa ... Charlie?" Belli je upadel nasmeh, nato pa je le skomignila z rameni in dala prijateljici vedeti, da je ta tema tukaj zaključena. Ni vedela kaj naj si misli, ni mu bilo ravno podobno, po drugi strani ga je razumela, po tretji strani se ji je zdelo, da je bilo to od njega izjemno nesramno.

"Moram premisliti." Je zagotovila Stelli.

__________

Hvala @DestinyBella9 , da bere moje zgodbe in komentira (tudi kritik sem zelo vesela)!


15/25

Christmas lettersWhere stories live. Discover now