Elmira

Sisi #9

Titanei sledim po stopnicah navzdol.
"Kam greva?"
Zelenolaska ostane tiho in skoraj vdre v sobo, kjer piše 'plezalna stena'.
V presenečenju se ustavim. Soba je visoka kakšne štiri metre in čisto vsak decimeter sten je pokrit s plezalno steno. Raznobarvni kamni so pritrjeni na leseno podlago, na dnu manjši, ki se z višino večajo in večajo, dokler ne dosežejo velikosti človeške glave. S stropa visijo letve, vrvi in obroči, podobni gimnastičnim, ter do tal segajoče lestve. Na sredini sobe so tla v parketu in na pod je pritrjenih nekaj drogov, ki segajo do stropa; nekateri so ravni, drugi pa zaviti v spirale. Povsod drugje so tla prekrita z meter debelimi blazinami.
Titanea se povzpne na blazine, nato se obrne proti meni. Še vedno se ne premaknem. Njen sicer resen obraz se za trenutek sprosti.
"Nikoli še nisi videla plezalne dvorane, kajne?" Ne, nisem je. Nikoli mi ni bilo treba. Plezanje ni bila nikoli moja izbrana disciplina iz čisto primarnih razlogov: bojim se višine. To dvorano bi morda še zmogla, ker je le nekaj metrov višine, ampak prava plezalna stena na tekmovanju meri 25 metrov. Že ko samo pomislim na to vrtoglavo višino, se mi obrne želodec.
Sprejmem ponujeno roko, ki me potegne na blazine. Prebijeva se čez vdirajoča se mehka tla in se spustiva na sveže zloščen parket, še vedno dišeč po laku.
Titanea upre dlani v boke. Njene oči željno letijo z enega konca dvorane na drugega. Odobravajoče prikima.
"Ni slabo. Se mi boš pridružila?" Z nog potegne bulerje in si sleče usnjeno jakno, pod katero nosi kratko belo majico in pod njo dolge vijolične rokave, katerih odtenek se sklada s temnim usnjem. Ženska ima zanimiv stil. Definitivno ne takšen, ki bi ga pričakovala za članico županove družine.
Titanea se skloni in šele takrat na tleh opazim majhen ročaj in poleg par tečajev. Loputa v tleh se dvigne. Stopim bližje. V luknji so lepo zloženi trije varnostni pasovi s čeladami in škatla moke. Zelenolaska si na dlani in stopala nanese moko, da nastane oblak belega prahu, ki me sili na kihanje.
"No?" Še vedno čaka na moj odgovor, medtem ko si okoli pasu začne zapenjati varnostne vrvi. Podam ji čelado, a zmaje z glavo.
"Ne bom si uničila frizure." Pomiga z obrvmi in se napoti proti steni. Zaprem loputo, medtem pa ona pripne vrv s svojega pasu na vrv, ki visi s stropa. Nato odpre majhno omarico pri tleh in pritisne na gumb. Ob spremljavi nadležne mehanične melodije se vrv začne navijati. Titanea pritisne na drug gumb, s tleskom zapre vrata omarice in nogo postavi na najmanjši možni kamenček. Kot mačka se začne vzpenjati, hitro in spretno prestavlja težo in lovi ravnotežje. Kaj kmalu je že pri stropu, zato se začne premikati vstran.
Mikinelle mi je povedala, kako jo je spoznala na tisti zabavi. Ko je pripovedovala o tem, so se ji oči v navdušenju iskrile kot zvezde na nebu. Obožuje Titaneo, obožuje zabavo, dvorano, ples, hrano, nič ni šlo brez njenih komplimentov in pohval. Tudi Daminicka obožuje, z vsakim srečanjem bolj. To mi ni ravno po godu, a pri tem nimam nobene besede; vsakič, ko se o tem želim pogovoriti, me odslovi ali spremeni temo. Prizadel jo bo in to vem, a mi preprosto ne pusti blizu. Odkar je našla Daminicka, sva se oddaljili. Priznam, da tudi moji konstantni treningi niso pripomogli k najinemu odnosu, a ne morem in ne smem jih skrajšati, če želim uspeh. Ta naloga je dobra. Tritedenski trening v moderno opremljeni telovadnici, zraven pa še zastonj hrana in prenočišče. Ne le zastonj, še plačana bom. Za to se pa res splača oditi na nekaj puščavskih tur.

Če se le ne bi vmešal on.

Marcus Worn.

"Če ti je dolgčas, lahko greš, veš? Ne potrebujem varuške." Iz zamišljenosti me zbudi Titanein humoren ton in hudomušen nasmeh. Noge je zataknila za eno od letvic v stropu in zdaj visi z glavo navzdol in me mežikajoč opazuje.
Ne vem, kaj naj si mislim o njej. O njej vem veliko, časopisi in poročila so je polni, nje in njene matere. Če je kaj podobna mami, se ne bova razumeli. Samo tri stvari na svetu zanimajo Dacotro Lower: moda, slava in denar. Bolj plehke ženske še nisem videla. Dovolj je pametna, da svojih tako imenovanih 'vrednot' ne obeša na veliki zvon, a ji piše na čelu vsakič, ko stopi pred kamero v tisoč in tisoč parislov* vredni obleki, posuti z dragulji in obrobljeni s srebrom**. Njen mož pa ni veliko boljši, le da on vse skupaj veliko bolje skriva za masko človekoljuba in dostojanstvenika ter ljudem s takimi zabavami, na katero je šla Mikinelle, usmerja pozornost stran od tistega, kar je zares pomembno. Odkar je prišel na oblast, letos bo to deset let (še noben politik se ni tako dolgo obdržal na svojem stolčku), so se razmere v nižjih okrožjih drastično poslabšale. Spominjam se časov pred njim. Tudi takrat politikom ni bilo dosti mar za nižje sloje, a nas vsaj niso zanemarjali. Takrat sta oba moja starša oddelala svojo 8-urni delovnik in lahko smo si privoščili telefone, televizor in občasne izlete. Zdaj imamo en telefon, delamo v sedmih službah in še vedno za las pokrijemo mesečne stroške.
Morda pa Titanea ni kot Dacotro ali Moo. Tega ne vem. Vsaj ne še.
"Zakaj si se pridružila ekipi?" Vprašanje jo preseneti. V lica ji začne pritekati kri, zato se hitro dvigne, odhaklja noge in se zavihti do zavitega droga. Na prvi krivulji počepne in me pogleda. Z eno roko se oprijema kovine, drugo pa drži v zraku.
"Trije razlogi." Ko našteva, zraven kaže prste.
"Prvič: za tri tedne pobegnem medijem. Drugič: za tri tedne pobegnem mami. Tretjič: spoznam konkurenco." Zdaj začne vleči vrv, dokler ne pride do spoja obeh vrvi in odveže svojo. Druga omahne na tla, zelenolaska pa oddrsi po zavojih droga navzdol kot otrok po toboganu. Nasmehnem se.
Ko pristane, si otepe roke in odpne pas. Umaknem se ji, ko pospravi opremo.
"Oh, saj res, še en razlog je." Brcne v loputo in ta telebne na tla z glasnim pokom.
"Za tri tedne lahko ukazujem Akórju in njegovi samovšečni riti."
Ko zapustiva dvorano, se Titanea obrne k meni.
"Ti izbiraš."
"Koliko časa pa še imava?" Ženska dvigne zapestje in si zaviha rokav, pod katerem čepi zapestna ura.
"Uro in 40 minut." Trenutek pomišljam, nato pa krenem proti stopnišču. Titanea mi sledi in dvigneva se v drugo in potem tretje nadstropje.
Pot mi zastre postava, v katero priletim z vso silo. Močne roke zgrabijo moje, pred sabo vidim črn bombaž.

On je.

Odrinem ga in zamahnem proti njegovi glavi. Ne upam si pogledati navzgor. Moja roka oplazi njegovo lice. Tresem se. Njegove roke me še vedno držijo, njihov prijem se zatesni.

_____________

* Parisel je denarna enota v Elmiri.
1 parisel = cca. 25 centov

** V našem svetu je bolj cenjeno zlato, saj je redkejše od srebra. Za primer je platina še redkejša in zato še dragocenejša.
V Elmiri je zlata več kot srebra, zato je slednje dragocenejše.