Beno Stockhouse

94 18 1
                                    

Saar

"Karkoli?" Dona odkima.
"Iščite. Iščite, dokler je ne najdete."
Izgine iz prostora, jaz pa dlani stisnem v pesti. Prsti mi nenadoma zagorijo in ogenj mi zaobjame telo, brez da bi čutil vročino, brez da bi me ognjeni zublji zares dotaknili.
"Art," zašepetam.

Art

Zdrsnem se, ko se odprejo težka vrata moje celice. V notranjost prostora, v katerem sem že tri dni, pade postava. Nato se vrata zaprejo.
"Je kdo tu?" Postava je človek, natančneje moški. Precej miren je, čeprav se mu glas trese.
"Jaz."
"Kdo si?" Skomignem z rameni.
"Art. Art Lissan. Ti?"
"Beno Stockhouse. Kje sva?"
Kako pa naj jaz to vem?
"Nimam pojma." Prikima, kot da je to pričakoval.
"Morda veš, kdo naju je ugrabil?"
Naj mu povem za pošast? Ne. Ne, samo še bolj ga bo skrbelo. Nočem, da se zdrsne ob vsakem šumu, da včasih zaradi strahu ne more dihati.
"Ne. Kako si se znašel tukaj?"
"Odpravljal sem se k prijatelju, ki ne živi blizu mene. Nekje vmes me je kar zmanjkalo in znašel sem se tu."
"Enako kot jaz."
Pogoltnem slino, čeprav imam občutek, da mi grlo gori. Danes še nisem dobila ne hrane ne vode.
"Saj naju hranijo, kajne?"
"Ja. A jaz na tvojem mestu tega ne bi bila vesela."
"Zakaj ne?"
Zastrmim se v svoje krvave dlani. Do včeraj sem neuspešno vlekla za verige, dokler mi kovina ni posnela kože z dlani in dokler za nagrado nisem dobila ničesar razen bolečine.
"Zato," mračno rečem, "ker to pomeni, da naju za nekaj potrebujejo. In ne verjamem, da bo prijetno."

Elementarna kraljestva ✔Where stories live. Discover now