NAJSTNIŠKA ČAROVNIJA

10. POGLAVJE

Trije dnevi doma hitro minejo.
Z Mašo sva hodili proti šoli. Večino tega, kar je ona rekla je bilo o Tadeju. Sama sem ob tej temi raje molčala, saj me je že ob omembi njegovega imena zaščemelo v trebuhu.
» Oh, enostavno popoln je.«, je zaključila Maša in si teatralno položila desno roko na prsi.
Z moje strani je dobila le tišino, zaradi česar se je namrdnila.
» Zakaj si tako tiho ?«, je izstrelila.
Presenečeno sem jo pogledala.
» No, Tadej ni ravno moja naj tema...«, sem počasi rekla.
» Ah, saj res. Tvoja tema je bolj tista oseba.«, pomignila je proti stopnicam, ki so vodile v našo modro šolo. Tam je na ograji slonel Nejc. Pogovarjal se je z Matjažem. Ko me je zagledal je obnemel. Maša se je smehljala in me drezala v komolec.
» Hei...«, je malo nerodno rekel Nejc, ko sva se ustavili pri njima.
» Hei.«, sem odzdravila. Zadrega je bila velika, saj sva se pred nesrečo nazadnje videla, ko sem se poljubljala z Tadejem in nisem še upravljala duha. Nisem mogla mimo dejstva, da so se moja čustva do njega rahlo spremenila. Bil mi je še vedno všeč, vendar nekaj se je spremenilo.
» Kako si ?«, me je vprašal.
» Vredu.«
» Lepo. Rahlo me je skrbelo zate.«, je rekel.
» Magično sem bila vredu in Maša tudi.«, sem odgovorila.
Ob tej trditvi sta se oba z Matjažem nasmehnila. Le Maša nas je zmedeno pogledovala.
Odšli sva v šolo in tam so Maši zares zasijale oči.
Pri moji omarici je stal Tadej in se smejal s svojimi prijatelji.
Obstala sem za sekundo. Skozi mene je šinila elektrika ob pogledu nanj. Telo mi je zagorelo. Ogenj me je oblil. Kljub temu, da sem ga nekaj dni nazaj sovražila, me je sedaj nepopisljivo privlačil. Nisem popolnoma razumela kaj se dogaja z mano.

» Aaaaa!!!«
Tinin krik se je razlegel po vsem prostoru. Z močjo zemlje sem jo zagnala v steno gradu. Nemočno je padla na tla in se niti malo ni upala braniti.
» Odlično.«, je strogo rekla Damjana.
Stopila sem k Tini in ji pomagala na noge.
» Si dobro ?«, sem jo ptestrašeno vprašala in gledala krvavečo rano na njeni roki.
» Ja. Samo praska je.«, je rekla in se še trdneje prijela za rano.
» Pojdi se umit in zavit to rano. Za ostalo bo poskrbela magija v tebi.«, je hladno rekla Damjana. Hlad v njenem glasu me je včasih zares strašil, vendar sem ji zaupala.
Tina je brez besed zapustila prostor. Za njo je šla tudi Damjana, ki mi je le pokimala v slovo.
Sesedla sem se na stol, ter prijela steklenico vode, ki je bila ob njem. Moje suho grlo je zares potrebovalo požirek.
Zaslišala sem aplavz pri vratih. Bila je Nives. Na njenem obrazu je bil tisti topli materinski nasmešek. V vsem tem času sem jo zares vzljubila. Bila je mila in dobra.
» Vedno boljša si.«, je rekla in stopila k meni. V roki je držala debelo knjigo.
»Hvala. Pa ne, da si mi prinesla knjigo urokov.«, sem rekla in se zastrmela v knjigo.
» Čarovnice nimamo urokov. Elementi nas sami vodijo. Vse te traparije o hokus pokosih si je izmislil Hollywood.«, je rekla in se usedla na dvosed, zraven mene.
» Kaj pa je potem ta knjiga ?«, sem vprašala.
» Dnevnik tvoje mame.«, je rekla in postala resnejša.
» Moja mama je pisala dnevnik ?«, sem presenečeno vprašala. O njej nisem vedela veliko. Del mene jo je želel bolje spoznati. Še posebaj sedaj, ko obvladujem duha.
» Ni navaden dnevnik. Vanj je zapisovala svoja počutja, kadarkoli je uporabila duha. Ta dnevnik govori le o tem.«, je razložila Nives. Vedela sem, da ji bo Damjana povedala o moji novi moči, saj si starešine med seboj vse zaupajo.
Predala mi je težko rjavo knjigo. Na sprednji platnici je bil izrezan pentagram.
» Ali ne predstavlja nekaj slabega ?«, sem vprašala in s prsti nežno spolzela po zlatem pentagramu.
» Tako nas uči ne izkušena vera. Duhovniki in sestre imajo pentagram za čaščenje hudiča, ampak v resnici predstavlja ravnovesje. Vseh pet elementov. Eden brez drugega ne morejo, saj se ravnovesje poruši.«, je rekla Nives in se zastrmela v knjigo.
» Ampak saj duh ni bil uporabljen že leta, pa se ravnovesje ni porušilo.«, sem rekla.
» Duh ni bil uporabljen, kar ne pomeni da ni prisoten. Duh nas vedno obkroža, tako kot ostali elementi.«, je odgovorila in se zopet rahlo nasmehnila.
Ob njenih besedah, da nas duh obkroža, sem se globoko zamislila. Začutila sem da me je magija oblila. Bila je mešanica vseh elementov. Bilo je ravnovesje.
» Zakaj nam potem škoduje ?«,'sem v transu izstrelila.
Nives je odvrnila pogled. Videti je bilo, da jo je nekaj globoko v njej zabolelo. Prepričana sem, da se je spomnila moje mame.
» Saj nam ne.«, je tihoma odgovorila.
» Ubil je mojo mamo...Kako lahko rečeš, da nam ne škoduje ?!«, sem se rahlo vznemerila, saj sem se spomnila večera v kopalnici, ko sem videla kri.
» Damjana krivi duha in ima delno prav. Ampak tvoja mama ni nikoli popolnoma obvladala duha. Popustila je njegovim pastem. Sama pa dobro vem, da jo je duh tudi izpopolnjeval.«, mi je odgovorila, ter vstala.
Tiho sem jo opazovala.
» Preberi dnevnik.«, je še dodala in zapustila sobo.
Tako sem ostala sama v ne izprosni tišini. Roke so se mi tresle in loteval se me je rahel glavobol, ko sem odprla knjigo. Nisem začela na začetku, ampak malo čez sredino. Našla sem zapis:

20.12.2001
Dragi dnevnik !
Minil je teden dni, odkar sem izvedela za to malo stvarco, ki raste pod mojim srcem. Tako sem vesela! Vem da njegovega očeta ne bo poleg in ga ne bo videl rasti in odrasti, ampak konec koncev tudi zase nevem ali bom vedno ob njem. Toliko kot sem vesela tega dojenčka se tudi bojim. Bojim se, da je podedovala duha. Bojim se, da ga bom  poškodovala, ko mene obsede duh. Paranoja se v zadnjem tednu stopnjuje. Občutek imam da me nekdo opazuje in sredi belega dneva začnem kričati brez razloga. Bojim se. Nives, Damjana in Manuela se trudijo, da ostajam pri zavesti, vendar nič ni večno.
Bojim se tudi treh sester. Vem, da bodo prišle pome. Vem, da hočejo mojo moč. Prišle bodo.

Valerija

Zaprla sem knjigo. Glavobol se je povečal. Tri sestre ?
Imela sem občutek, da bom kmalu izvedela kdo so in da mi slišano ne bo niti malo všeč.

Mamin dnevnik je bil res ena izmed magičnih stvari, ki sem jih dobila. Pomagal mi je skozi najtežje trenutke.
Se sprašuješ kdo so tri sestre ?
Preberi zgodbo...Dam pa ti namig: predstavljaj si najbolj grozno osebo, kar si jih lahko in to pomnoži z miljon, to je zloba treh sester oz. dveh sester. Zakaj dveh ?
Kot sem že rekla, preberi zgodbo.