NAJSTNIŠKA ČAROVNIJA

12. POGLAVJE

Moj oče ima odročen travnik na katerega grem kadar želim razmislit o stvareh ki me morijo.
Zavila sem s ceste ob obrežju reke Temenice. Po nekaj metrih sem prišla do starega mlina. Bil je pokrit s koprivami. Zamahnila sem z desno roko in koprive so se polegle, kar mi je omogočilo, da sem se usedla v senco mlina.
V mislih se nisem mogla otresti podobe Nejca, ki nemočno visi ob steni. Solze so mi tekle po licih in krivda me je razžirala. Le pozdravil me je, jaz pa sem ga skoraj pokončala. Ni mi bilo mar kako, želela sem se le počutiti bolje.
Obe roki sem zagrebla v zemljo. Globoko sem vdihnila in začutila element zemlje. Hranil me je in pomirjal. Rahel veter je zapihal in moj element zraka se je izostril, ter povezal z zemljo. Dopolnjevala sta se. Zaželela sem si čutiti vodo. Globoko sem se zamislila o njej. Do mene je nenadoma pritekla reka Temenica, ter se povezala z preostalima elementoma. Toplina ognja se je pridružila popolnoma iznenada, ter se povezal. Bilo je enostavno magično. Moje pore, moje telo je žarelo. Vsak del. Vzdihnila sem in prišel je. Sladkoba, poželenje, močan bolj kot kdajkoli. Duh se je pridružil ostalim. Popolnoma je prevzel vsak element in ga ojačal.
V meni se je nabil val magije. Bila sem v transu. Ni bilo skrbi, ni bilo strahu. Nikogar nisem poškodovala, bila sem le jaz in elementi. 
Stežka sem jih izpustila. Počasi sem se poslovila od njih, ter odprla oči.
Sonce je pripekalo, ter rahel veter se je igral s travo.
Ozrla sem se okoli sebe. Počutila sem se bolje. Veliko bolje.

» O, živjo. Kosilo bo vsak čas.«, me je podravila mama, ko sem prestopila kuhinjski prag. Oči je že sedel za mizo in prebiral svoj časopis.
Iz loncev na kuhalniku je prijetno dišalo. Mami je pripravljala pečen krompir in hrenovke, kar sem naravnost oboževala.
» Kje si pa bila tako dolgo ?«, me je vprašal oči, ko sem se usedla za mizo.
» Učiteljica me je zadržala.«, sem si izmislila.
» Katera ?«, je vprašal.
» Razredničarka. Glede majic...«, sem rekla in glas se mi je tresel, saj sem vedela, da me očka vedno spregleda kadar lažem.
Le rahlo je pokimal in nadaljeval z branjem časopisa, ter povovorom z mamo.
Pojedla sem cel krožnik, ter ga odnesla v umivalnik.
» Opa, pazi...«, je rekla mama in me prijela za ramo, ko jo je rahlo zaneslo s krožnikom, ki je bil namenjen očiju.
Ob dotiku sem padla v trans. Pred sabo sem videla slike, ki so se vrtele kot slab črnobel film. Bila je mama, ki je ležala na tleh goreče hiše. Plameni so jo obkrožali. Ležala je popolnoma negibno.
»Lara!«, sem zaslišala mamin glas in se zbudila iz transa.
» Vprašala sem te, kdaj prideš jutri domov, ker gremo k babi.«, je rekla in me rahlo zmedeno opazovala.
» Pet ur imam.«, sem odgovorila in stopila po svojo torbo, ter si jo poveznila čez ramo. Roke so se mi močno tresle.
» Zmenjeno. Si dobro ?«, me je vprašala in nežno vzela mojo dlan v svojo.
V strahu, da bi ponovno padla v trans, sem izpulila roko. Mama me je še bolj presenečeno pogledala.
» Vredu sem.«, sem rekla in odšla po stopnicah v svojo sobo.
Torbo sem skoraj vrgla v kot pri beli leseni pisalni mizi, ter se sklonila pod posteljo in pobrala Valerijin dnevnik.
Začela sem ga panično listat.

13.9.2001
Dragi dnevnik !
Zopet se je zgodilo. Tokrat s sosedovo hčerjo. Le rahel dotik in videla sem jo, kako umira v gorečem avtomobilu. Nimam nadzora kdaj se zgodi, ampak se. Glavoboli postajajo iz dneva hujši. Edino, kar jih zdravi, je uporaba vseh elementov. Do sedaj sem krog sklenila že petkrat in občutek je vedno boljši, kljub temu da so se v zadnjih dneh pričeli pojavljati tudi prividi.
No, pojdimo na pozitivnejše stvari. Spoznala sem nekoga. Njegovo ime je Diego. Preselil se je sem iz Barcelone, ter ima najlepši nasmeh, kar sem jih kadrkoli videla. Trenutno je edini, ki mi pomaga da pozabim na vse, kar me teži.

Valerija.

Zaprla sem dnevnik, ter se zastrmela v platnice. Predvidim lahko smrt. Sklenem lahko krog. Dobila bom močan glavobol in privide.
Zakaj mora bit ravno moje življenje noro ?

Ko sem prvič sklenila krog, nisem vedela, da me bo to rešilo in pogubilo. Mama mi je dala veliko vedeti, ampak na najhujše me ni nihče pripravil.

Amina