NAJSTNIŠKA ČAROVNIJA

32. POGLAVJE

Voda. Povsod okoli mene. Dušila me je in me prevzemala. Nad gladino sem videla nočno nebo.
Utapljala sem se počasi in mučno. Vsak gib ki sem ga naredila me je še globlje potopil. Dušila sem se in se borila z vodo.

Roke so me stresle. Hitro sem odprla oči, ter se dvignila. Lasje so se zlimano držali čela. Vsa sem bila prepotena.
Nejc je sedel na postelji in me prestrašeno gledal.
» Nočna mora.«, sem hitro rekla.
» Kaj si sanjala ?«, je prestrašeno vprašal.
» Da se utapljam. Nič takega ni. Stranski učinek duha.«, sem povedala.
» Lara, saj nisi spala.«, je šepnil Nejc in še vedno preplašeno zrl vame.
» Imela si odprte oči, ki pa sk bile popolnoma črne. Govorila si kot v transu.«, je dodal.
» Kaj sem rekla ?«, bila sem prestrašena.
» Rekla si: Vsi bodo umrli. Vsi ki jih ljubim bodo umrli.«, besede so me zadele v srce. Maša mi je šinila pred obraz. Zvilo me je v želodcu in srce mi je pospešeno bilo.
» Še en stranski učinek.«, sem rekla.
Zaskrbljeno me je pogledal.
» Si zagotovo dobro ?«, je vprašal.
Pokimala sem, vendar me sanje niso pustile pri miru. Ravno nasprotno, močno me je začelo skrbeti. V srcu sem čutila, da nekaj ni dobro.

Sobota je odličen dan za trening. Z Damjano sva vadili vse od jutra. Sanje mi niso dale miru, poleg tega pa sem morala Damjani povedati za madam Dolores in Diega.
» Kaj ti je danes ?«, me je presenečeno vprašala Damjano, ko že tretjič nisem ubranila njenega napada .
Vzdihnila sem.
» Oprostite, nekaj mi negre iz glave.«, sem rekla in se sesedla na dvosed.
Zaskrbljeno me je pogledala.
» Kaj pa ?«, je vprašala in prisedla k meni.
» Nočna mora me je tlačila.«, sem rekla. Nisem želela iti v podrobnosti o transu in besedah.
» Ah, tudi Valerijo je kar naprej.«, je prhnila.
» To ni vse.«, sem tiho rekla.
» Šla sem k Diegu.«, sem nadaljevala. Osuplo je vstala in se zazrla vame.
» Povedal mi je o madam Dolores. Pri njej je shranjen mamin medaljon. Če dobim magijo iz medaljona sem lahko nepremagljiva.«, sem hitro hitela razlagati. Samo osuplo me je gledala.
» Madam Dolores je izobčena čarovnica, ki živi v Italiji. Govoriti ali imeti kakršenkoli opravek z njo, pomeni ogromen prekršek, ki se ga kaznuje z iztrganjem moči.«, je odločno rekla. Njen glas je bil tako oster, da me je zmrazilo.
» Ampak...«, prekinila me je.
» Nič. Trenirala boš in si boš Diega in madam Dolores izbila iz glave.«, je jasno rekla in odšla skozi vrata.
Gledala sem za njo in globoko vdihnila.
Super. Kako naj rešim Svet, če se ljudje, ki bi jim morala zaupati kregaja med sabo ?
Vse skupaj je res noro.

Trebnje je ponoči res mirno. Iz blokov svetijo luči in povsod je tišina.
Zvezde sijejo na nebu. Edino kar moti njihovo svetlobo so mestne luči.
Damjana je imela znova posvet s starešinami. Njenega moža tako ali tako nikoli ni bilo doma, zato sem izkoristila priložnost in šla v mesto.
Tako sem lahko razmislila.
Napotila sem se proti šolskemu igrišču. V krogu se je vila tekaška proga, na sredini pa je bilo nogometno igrišče.
Poleg njega so stali tudi stoli, na katere so se lahko usedli obiskovalci.
Počasi sem hodila proti igrišču. V glavi so mi odmevale le Damjanine besede.
Bila sem jezna nanjo, ker ni videla večje slike. Kujala je svojo zamiro in skozi njo ni videla ničesar drugega.
Bala sem se, da bom morala zopet delati brez njenega vedenja.
Iz razmišljanja me je potegnila slika na sredini nogometnega igrišča. Bili so trije fantje, ter se glasno prerekali.
Obstala sem in jih zmedeno opazovala. Stala sem deleč stran in jih nisem dobro videla.
Osvetljale so jih luči reflektorjev, ki so bili postavljenibob robu igrišča.
Eden izmed fantov je odrival drugedva stran od sebe.
Odšla sem naprej proti njim.
Ko sem stala dovolj blizu na progi, sem ugotovila kdo je fant, ki ju odriva stran.
» Tadej....«, sem šepnila.
Enega izmed fantov je oddrinil, da je padel na tla.
Drugi se je zagnal vanj, a iz Tadejeve dlani so šinili plameni.
Osuplo sem zajela sapo. Drugi fant je nemo obstal, tisti na tleh pa se ni drznil pobrati.
» Rekel sem, da me pustita na miru..«, je besno siknil Tadej, ter se pripravil da vanju zaluča svoje plamena.
Stekla sem med njega in fanta. Dvignila sem velik ne viden zid, ki je v zadnjem trenutku ubranil ognjene zublje.
Ko sem spustila zid, sem ozrla Tadejev obraz. Bil je bled in umazan, ter čisto skuštran. Srajco je imel strgano, prav tako tudi kavbojke.
Obrnila sem se k fantoma. Eden se je pobral s tal drugi pa je osuplo zrl vame.
» Ničesar nenavadnega nista videla. Preživela sta dolgočasen večer in sedaj se vračata domov.«, duh me je napolnil z energijo. Zenice so se obema razširile in brez besed sta se obrnila, ter odšla v noč.
Oddahnila sem si, da je urok deloval.
Tadej je še vedno stal kot okamenel in zrl vame s svojimi modrimi očmi.
» Moj angel...«, je šepnil.
» Kaj ?«, sem vprašala.
» Ti si. Moj angel, ki me reši vseh težav.«, sedaj je govoril glasneje. Zardela sem in stopila k njemu.
» Nisem angel.«, sem rekla.
» Si. Ti si moj angel, Amina.«, je šepnil.   Stresla sem se, ko me je poklical po imenu. Nihče drug me ni, poleg Diega seveda.
» Tadej...«, sem šepnila.
Prekinilo me je, ko se je močno zazibal na nogah in slabotno priprl oči. Padel je naprej v moje roke. Komaj sem ga ujela, ter nežno položila na tla.
Ni se več odzival na moje klice.
Smrdel je po alkoholu. Pivu in še nečim.
» Tadej.«, sem rekla in ga stresla. Ni se odzval. Le ležal je tam.
» Tadej zbudi se.«, sem poskusila ponovno.
» Angel...«, je šepnil. Vendar oči so ostale zaprte.
Poskušala sem priklicati duha, a minji uspelo.
Iz žepa sem zato raje vzela telefon. 
Hitro sem poiskala Nejčevo številko. Po tretjem zvonenju se je oglasil.
» Ja ?«, je rahlo zaspano vprašal.
» Pridi na igrišče. Nujno.«, sem hitro izblebetala v slušalko.
» Zakaj ?«, je zmedeno vprašal.
» Nujno te rabim. Ni časa za razlago.«, sem nervozno rekla.
» Dobro. Pridem.«, je rekel, ter prekinil. Telefon sem stlačila nazaj v žep, ter se zopet posvetila Tadeju.
Prijela sem ga za čelo. Bil je bolj vroč kot ogenj.
Kar je bilo zelo čudno, saj je bil bled kot kamen.
» Angel, angel...«, je ponavljal ves čas.
» Ššš...Tukaj sem.«, sem mu nežno šepnila.
Nasmehnil se je.
Zatem ni rekel več nič.

Damjana ima težave, ki jih skriva pred mano. Jaz bom morala skriti svoje namene pred njo.
Poskrbeti moram za ljubezenski trikotnik  mano, Nejcem in Tadejem. Moje sanje lahko pomenijo veliko stvari.
Tri sestre gradijo vojsko.
Ta zgodba se šele začenja...

Amina