Le prijateljstvo?

15. Poglavje

»In kam zdaj?« je vprašal Alex. »Ime mu je Walter Danvers. Vodi avtokleparsko delavnico, tri kilometre vzhodno od mesta.« mu je zaklicala, da je preglasila zvok motorja. Pokazal ji je dvignjen palec in pospešil. Pred Walterjevo delavnico sta bila kot bi mignil in Blair je zgrabila panika. »Nisem ravno primerno oblečena za srečanje z očetom, ki ga ne poznam.« je zašepetala Alexu, ta pa je le zamahnil z roko. »Kaj pa blebetaš, super si. Od nekdaj sem mnenja, da ti moj pulover najbolj pristala.« je rekel in se zarežal. »Tale tvoj od nekdaj traja dva meseca.« je rekla in se stresla. »Čisto dovolj dolgo!« je rekel in odprl vrata ograje, ki je vodila v delavnico. V senci je sedel zanikrn moški, ki je kadil cigareto in pil pivo. Blair se je zdrznila ter obstala in Alex jo je povlekel za sabo. Pozdravil je in moški ga je grdo pogledal. »Ste vi Walter Danvers?« ga je vprašala Blair. »Kdo sprašuje?« je rekel in pljunil na tla. »Nujno moram govoriti z njim.« je rekla in ga proseče pogledala. Moški je samo skomignil z rameni in vanjo puhnil oblaček dima. »Ne bi morali popravljati avtomobilov?« je zajezikal Alex. »Zase se brigaj mulec, pavzo imam!« je zakrakal in vanj vrgel prazno pločevinko, a je zgrešil in zadel bi Blair, če je ne bi Alex ujel. Takrat je iz stavbe izstopil visok fant v kavbojkah in reklamni majici z logotipom delavnice, ki si je roke brisal v brisačo. »Tale ima prav Jack! Vrni se na delo in lepše govori s  strankami.« je rekel z mirnim glasom in Jack se je godrnjaje dvignil iz stola. »Dobrodošla v Walterjevi delavnici. Kako vama lahko pomagam?« je rekel in Alexu podal roko. »Walterja Danversa iščeva.« mu je odgovorila Blair. »Po tem imata pa srečo! Ravno danes se je vrnil iz počitnic.« se je zasmejal. »Walt! Nekdo te išče!« je zaklical in trenutek za tem se je med vrati pojavil gospod srednjih let. Imel je svetle skodrane lase in modre oči. Alex je lahko videl podobnost med njim in Blair, ki je kot vkopana stala na mestu. Moški je stopil bližje in pogledal Blair in Alexa. »Walter Danvers.« se je predstavil in iztegnil roko. »Alex Acola, tole pa je Blair Posey. Bi lahko govorila z vami na samem?« Walter se je zdrznil in pokimal. Pomignil jima je, naj mu sledita in odpeljal ju je v skromno opremljeno pisarno. Sedli so na oblazinjene stole z rdečo prevleko. »Mislim, da vem zakaj sta prišla. Prepoznal sem te po priimku.« je rekel Walter obrnjen proti Blair, ravno ko je Alex odprl usta. »Kdaj si izvedela?« »Včeraj sem izvedela, da človek, ki sem ga imela za očeta ni bil moj biološki oče, danes pa sem izvedela vaše ime.« je počasi rekla in pogled upirala v tla. Walter se je žalostno nasmehnil. »Predvidevam, da ti tega ni povedala Liana.« Odkimala je in ga pogledala. »Žal mi je.« mu je sočutno rekla in zamahnil je z roko. »Sedemnajst let dosti spremeni. Veš, takrat sem jo ljubil. Ne bi smel pustiti, da pobegne in še danes se krivim za to. Upam, da mi boš kdaj oprostila, da nisem skrbel zate kot pravi oče.« Upajoče jo je pogledal. »Melani pravi, da ste mamo iskali in jo želeli vrniti domov. Nimam vam kaj oprostiti, saj niste mogli skrbeti zame, ker vam moja mama ni pustila. Slišala sem, da ste jo prosili, da bi me videli pa vam ni dala možnosti.« »Nimaš pojma koliko mi pomeni, da si prišla sem. Tvoja mama je sestri vsako leto poslala tvojo fotografijo. Gertruda jo je odnesla pokazat Melani, ona pa meni. Takoj sem te prepoznal na dvorišču, ampak nisem vedel zakaj sta prišla, zato nisem želel ničesar reči.« Blair je prikimala. »Tudi jaz sem vesela, da sem vas spoznala.« je nazadnje rekla. Walter je zamahnil z roko. »Ah, ne vikaj me. Ne vem, če mi boš lahko rekla oče, če ne me pa kliči Walt. Res upam, da te bom še kdaj videl, sedaj ko sem te končno lahko spoznal. S fantom se lahko kadarkoli oglasita tukaj, mogoče pa se srečamo v pivnici.« je rekel in Blair je močno zardela. »Alex ni moj fant.« »Tako je, sem samo njen najlepši in najboljši prijatelj in angel varuh!« jo je dopolnil in se nasmehnil z angelskim nasmeškom. Dregnila ga je v rebra, v odgovor pa se ji je zarežal. »Z veseljem pridem še kdaj sem, pivnica pa mi ni pustila lepega vtisa.« Zdrznil se je na stolu. »Sem slišal. Saj te Waters ni ranil kaj ne?« Odkimala je in Alex je, preden ga bi lahko zadržala, dodal: »Saj tisto ni bilo vse. Ko je šla ven iz pivnice jo je napadla skupina fantov. Na koncu jo je en odrinil na tla in na eni strani je čisto popraskana.« Vstal je in oči so mu žarele od jeze, Walt pa je zaskrbljeno stisnil obrvi. »Nič mi ni.« je rekla, se nasmehnila očetu in vstala iz stola. »Lepo te je bilo spoznati. Mislim, da je čas za najin odhod. Nočem te še dlje zadrževati pri delu.« je rekla in Walter je stopil do nje. »Kadarkoli lahko prideš sem. Presrečen sem, da sem končno lahko spoznal hčerko.« Objel jo je in obema so v oči stopile solze. Poslovili so se in Alex in Walter sta si stisnila roke. »Pazi na mojo hčerko.« mu je rekel Walter tako tiho, da ga Blair ni mogla slišati in Alex je v odgovor pokimal.