Le prijateljstvo?

35. Poglavje

"Ne morem verjeti, da bom čez 4 dni videla mamo!" Je vzkliknila Blair, ko sta se čez nekaj ur vračala proti hiši. Alex se je zasmejal, nato pa se kar naenkrat zresnil. Nekaj časa je med njima vladala tišina in počasi sta hodila. "Si vredu?" ga je nazadnje vprašala. V odgovor je skomignil z rameni. "Vsak korak me spominja na moje nekdanje življenje tu. In predvsem na starše." je mirno rekel in nadaljevala sta s hojo v tišini.
Ko sta prišla do vrat ju je čakalo presenečenje. Na vhodu je sedelo dekle. Bila je visoka in vitka. Imela je dolge svilnato gladke temno rjave lase. Oblečena je bila v temno krilo in tesno oprijeto rdečo majico. Vstala je in stopila korak naprej, Alex pa je mirno obstal na mestu. Blair je zmedeno gledala od enega proti drugemu. "Torej je res. Vrnil si se." je reklo dekle ter čisto ignorirala Blair in Alex je prikimal. "Za kako dolgo?" Alex se je odkašljal. "Za en mesec." Nasmehnila se je in stopila še bližje, nato pa ga objela. Alex jo je nerodno objel nazaj. "Zakaj si tu Roxy?" jo je vprašal. "Morala sem preveriti, če so govorice resnične. Aja, pa prišla sem te povabit na zabavo. Jutri ob petih gremo na surf, za tem pa bo zabava." je rekla, nato pa pobrala torbico, ki je ležala na tleh. "Saj prideš, kaj ne? Willy bo priskrbel alkohol, travo in tabletke. Alex, ki ga poznam jaz ne bi nikoli zamudil česa takega." je rekla in mu pomežiknila. "Nisem več isti Alex kot si ga poznala ti." je zamrmral. Zamahnila je z lasmi in se nasmehnila. "Kako že pravijo? Volk ne menja kože." Z dolgimi in elegantnimi koraki je odšla stran, Alex pa je mirno stal na pragu.
Blair je tiho stala poleg njega. Bila je zmedena. Njenega tihega, mirnega in prijaznega Alexa si nikakor ni predstavljala na divji zabavi z drogami in alkoholom. Tudi Roxy jo je presenetila. Spomnjala jo je na eno tistih glavnih hladnih in zlobnih deklet iz srednješolskih filmov. Ni bila prepričana, da je bilo med njima z Alexom res le tako kakor je rekel on, saj je čisto otrpnil, ko jo je videl. Po drugi strani pa se ji ni zdelo verjetno, da bi bilo Alexu lahko všeč dekle kot je Roxy. Res je bila lepa, a ni ji bilo jasno kako bi se Alex z njo lahko ujel tudi karakterno.
Čez nekaj mučnih minut se je odkašljala in Alex se je prebudil iz transa. Odklenil je vrata hiše in vstopila sta. Odložila sta stvari iz plaže, nato pa odšla vsak v svojo kopalnico, da sta se stuširala in iz sebe sprala sol. Ko je Blair končala, se je oblekla in odšla v kuhinjo kjer si je naredila pomarančni sok. S sokom in eno od knjig, ki jih je prinesla s seboj je sedla v počivalnik na terasi za hišo.

Alex je izpod tuša odšel v sobo. Srečanje z Roxy ga je zmedlo. Spomnila ga je na osebo kakršen je bil nekoč - vase zagledan idiot, ki se ni nikoli oziral na druge. Živel je le za surfanje in zabave. Smrt staršev, selitev in na koncu tudi prijateljstvo z Blair ga je čisto spremenilo. Sedel je na stol in se ozrl okoli sebe. Soba je bila prežeta s spomini na življenje pred nesrečo. Kolikokrat je prišel pozno domov iz zabav, zadet in pijan, včasih sam, včasih s prijatelji. Spomnil se je dne, ko mu je mama preiskala sobo, ker je zavohala na njem travo. Nikoli ni našla njegovih zalog, skritih pod desko parketa ali pa tabletk v nogavicah. "Pogrešam vaju." je tiho zašepetal in pogladil skico na steni, ki jo je narisal približno mesec pred nesrečo. Odšel je v spalnico staršev in se naslonil na steno. Poravnal je okvirje na steni, kakor je to storil njegov oče, nato pa pogladil rjuhe na postelji, kakor je to vsako jutro počela mama. Stopil je do okna in pogledal na teraso, kjer je sedela Blair. Nezavedno se je nasmehnil, ko jo je zagledal. Bila je tako drugačna od vseh deklet, ki jih je poznal, tako drugačna od Roxy. Sama sploh vedela ni kako je čudovita. Zaskrbljeno se je namrščil. Kaj bo rekla, ko bo spoznala njegovo drugo plat, njegovo življenje prej? Je imela Roxy prav in je res še vedno isti človek kot je bil?