Le prijateljstvo?

61. Poglavje

Blair, Jess in Peggy so ležale na Jessicini postelji in gledale film ter zraven jedle kokice. "Res nimaš nič proti glede mene in Sama?" je Peggy že tretjič tisti večer vprašala Blair. "Čisto nič. S Samom drug do drugega ne čutiva čisto nič več." je odkimala ta. "Kaj bi storila, če bi se zdajle na vratih prikazal saj-veš-kdo?" Peggy je dregnila Jessico, ta pa je le skomignila z rameni. "Briga me zanj. Izvedela sem tik preden bi morala na neki prireditvi, kamor nas je zvlekel oče, povedati svoj govor. Dobila sem anonimen sms s sliko. Morala sem požreti solze, povedati svoje, nato pa sem drugo jutro pozvonila pri njih doma in fotografijo pokazala njegovi teti in ji povedala, da sem z njim opravila. Glede na to, da je skoraj planirala najino poroko, predvidevam, da je bilo to zanj huje kakor, da bi ga nahrulila sama." Namuznila se je in si v usta nabasala kokice. "Kaj pa bi ti naredila, če bi se tu prikazal Alex?" je tokrat Jess vprašala Blair. "Pojma nimam. Sploh ne dojamem kaj se je zgodilo. Vse je bilo perfektno do tiste nesreče, nato pa se je popolnoma odmaknil. Morda sem kaj narobe rekla ali storila." Ko je govorila je šlo skoraj na jok in prijateljici sta jo objeli vsaka z ene strani. "Moj brat je še vedno prost." je šaljivo rekla Jess, v upanju, da jo spravi v boljšo voljo. Blair se je nasmehnila in zmajala z glavo. "Darren je super, vendar ni Alex. Raje mi povejta kaj je kaj novega v mestecu. Kaj vse sem zamudila?" Poskušala je zamenjati temo in Peggy ji je z veseljem ugodila. "Thomas Waters se je odselil. Melani je končno prekipelo njegovo agresivno popivanje in prepovedala mu je vstop v pivnico. Ker se prepovedi ni držal sta se sprla in na pomoč so ji prišli motoristi. Pojma nimam s čim so mu zagrozili, a dan pozneje se je pobral." Blair jo je presenečeno pogledala, potem pa se je spomnila na staro gospo Waters in obraz se ji je pomračil. "Torej bo letos biologija še bolj neznosna." Jess se je zasmejala in zmajala z glavo. "V pokoj gre. Oče je zaposlil novo profesorico srednjih let, ki je iskala dom v manjšem mestu, saj ima rada mirno okolje." Peggy je veselo vzkliknila, in zaploskala. "Ali ne zaposljujejo profesorjev ponavadi ravnatelji?" je bila zmedena Blair. "No ja, dobrodošla v majhnem mestecu. Tu je bolj malo stvari običajnih. Poleg tega pa še nisem prišla do najboljšega dela. Tale profesorica ima sina z imenom Zachary, ki je naših let. Malo prej me je dodal na Facebooku." Prijateljicama je pokazala telefon. "Luškan je." Jess je Peggy namenila hladen pogled. "Tace stran, ta je moj. Ti imaš Sama." Vse tri so se zasmejale in se spet osredotočile na film. Nenadoma je Jessin telefon zabrnel in planila je v zrak. "Kliknil me je! Pride čez nekaj dni in prosil me je, če bi mu lahko razkazala mesto!" jima je poročala. "To bo pa dolg turistični pohod." jo je zbodla Blair in Jess se je namuznila. " Seveda, končal pa se bo s tem, da me bo prosil še, če mi lahko kupi sladoled." Peggy je zavzdihnila. "Že slišim poročne zvonove." Jess se je zasmejala in vanjo vrgla blazino in zbadanje se je spremenilo v vojno z blazinami, ki jo je prekinilo novo sporočilo od Zacharya. Nazadnje so ugasnile računalnik s filmom in se posvetile le še Jessini novi simpatiji. Blair se je nasmehnila sama pri sebi in se v mislih zahvalila vsem bogovom, da je spoznala Jessico in Peggy. Ob njima je enostavno nemogoče biti žalosten.

***

Kelly je trikrat potrkala in pozvonila preden je imela dovolj čakanja. Vzela je rezervni ključ, ki je bil kot včasih, skrit pod majavo stopnico pred vhodom. Zaklenila je za sabo in odšla v kuhinjo, kjer je vzela plastično posodo in jo napolnila z vodo. Alexa je našla v njegovi postelji, iz roke pa mu je bingljala prazna steklenica iz prejšnjega dne. Zavzdihnila je ter jo pobrala, nato pa mu na glavo zlila mrzlo vodo, da je kar poskočil. "Kelly, kaj za vraga?!" jo je preklel in si obraz obrisal v majico. "Dobro, buden si. Pogovoriti se morava." je odločno rekla in odgrnila žaluzije. "Si mi zato morala zliti vodo na glavo?! Pogovorila bi se lahko pozneje. Kako si sploh prišla sem?" Zavila je z očmi, globoko vdihnila in se zadržala, da mu ni pritisnila klofute. "Kdaj pozneje? Ko boš pojedel kosilo pri teti in se spet vrnil sem pit? Ko boš nalit kot kanta zvečer iz žganja preklopil na pivo?" ga je resno vprašala in sedla poleg njega na posteljo. "Isto sem počel nekoč, pa te to ni motilo. Pusti me pri miru." Jezno ga je pogledala. "Alex, hujši si kot nekoč! Tak zapitek si, da niti Roxy ne zanimaš več! Čisti idiot si od kar je Blair odšla. Kaj misliš, da bi rekla tvoj starša, če bi te videla takega?" Bliskovito je vstal in boksnil v steno, da se mu je z roke pocedila kri. "Ne vpletaj mojih staršev v to!" je besno zakričal. "Pa še kako jih bom! Dobil si svoj mesec za prebolevanje punce, sedaj pa se zresni! Kreten si, da veš! Vsaj poklical bi jo lahko! Kako misliš, da se počuti ona?" Prijel je steklenico, ki je ležala na njegovi mizi, toda Kelly mu jo je iztrgala iz rok. "Sama je odšla. Je že hotela to." je zamrmral. Tokrat se ni mogla zadržati in prisolila mu je klofuto. "Pustil si jo samo na letališču, Alex! En teden si se izogibal pogovoru o vajinem odhodu, nato pa si jo zapustil! Razumem, da je bilo Isacovo okrevanje zate zelo pomembno, a ne moreš kriviti nje za vajin razhod!" Sedel je nazaj na posteljo. Vedel je, da ima prav. "Oh Kells, kaj sem naredil? Oditi bi moral z njo. Toda potem bi spet moral zapustiti vse vas." Kelly ga je objela, da bi ga potolažila. "Blair si spoznal, ko nisi imel nikogar od nas. Bil si nesrečen in ona te je osrečila. Sedaj si spet nesrečen, mi pa za razliko od nje tega ne moremo popraviti. Čeprav te bom pogrešala mislim, da se moraš vrniti k njej. Raje te imam normalnega na drugem koncu sveta, kakor izgubljenega tu." Zmajal je z glavo. "Ne morem se vrniti. Blair me najverjetneje sovraži. Babici in dedku se nisem oglasil že cel mesec, samo izginil sem." Prikimala je. "Zafrknil si na veliko. Na tvojo veliko srečo sta tvoja stara starša čudovita človeka in prepričana sem, da ti bosta odpustila. Kar se tiče Blair lahko le upaš, da te noče živega zadavit, ker jaz bi na njenem mestu imela močno željo po tem. Ampak ne glede na to ali misliš ostati tu ali oditi k njej, se moraš najprej znormalizirati. Kot prvo, se pod nujno stuširaj in obrij, jaz pa bom ta čas pospravila ta nered. Čez eno uro te čaka kosilo pri Clari." Pokimal je in vstal ter se odpravil proti kopalnici. Pri vratih se je ustavil. "Kells?" Pogledala ga je. "Hvala ti." Nasmehnila se je in zamahnila z roko. "Zato pa so prijatelji."