Le prijateljstvo?

32. Poglavje

Blair je Alex odpeljal domov, kjer se je hitro preoblekla v obleko, ki ji jo je že prej izbrala Jessica. Uredila si je še pričesko in ličila. Za vse skupaj je potrebovala 30 minut. Alex je ta čas sedel na njeni okenski polici in rahlo zadremal. Ko je končno prišla iz kopalnice je široko zazijal. Oblečena je bila v črno kratko obleko z naramnicami. Na obrazu je imela temno rdečo šminko, oči pa obrobljene s črnim tušem in zlatim senčilom. Lase je imela spuščene, da so ji rahlo valovili okoli obraza. "Vau!" je dahnil, Blair pa se je zasmejala. "Pazi na čeljust, gospodič Acola!" je rekla, oponašujoč glas profesorice Waters. Alex je zmajal z glavo in zaprl usta. "Presenetila si me Posey!" je vzkliknil in oba sta se zasmejala. "Torej izgledam vredu?" je vprašala in Alex jo je še enkrat premeril s pogledom. "Odlično izgledaš." je rekel iskreno in rahlo je zardela. "Tudi ti nisi slab, torej bova zagotovo dobila odobravanje Jessice." je rekla in ga dobro pogledala. Nosil je črne hlače in temno modro majico, povrhu pa črno usnjeno jakno. Vse skupaj je na njem izgledalo elegantno in za nekaj sekund ni mogla odvrniti pogleda. Gledala sta se dokler se ni Blair zbrala in obrnila. "Umm, še eno uro imava. A greva do jezera?" jo je vprašal in rahlo se je namrščila. "Pri jezeru je super, ampak vedno končava mokra." Alex se je zasmejal in pokimal. "Odpeljal te bom nekam drugam." je sklenil in že odšel iz sobe proti motorju. Stekla je za njim.

Čez nekaj minut sta že parkirala na trgu. Skočil je dol iz motorja in pomagal še njej, nato pa mu je sledila po tenkih ulicah. Prišla sta do ruševin cerkve. "Še en tvojih prostorov za razmišljanje?" ga je vprašala in nasmehnil se je. "Tako je. Tukaj je vedno mir." Sedla sta na kamen Blair se je razgledala naokoli. Na travniku, ki je rasel na prostoru nekdanje cerkve, so cvetele najrazličnejše cvetlice, na kamniti ograji okoli cerkve pa sta se igrala mačja mladička. "Pravzaprav je tukaj prav lepo." je nazadnje sklenila in Alex se je zasmejal. "Kaj misliš, da je pripravila Jessica? Ni mi pustila pomagati." ga je vprašala. "Saj jo poznaš, zagotovo bo zabava velika in vse bo moralo biti popolno." Oba sta se zasmejala.

Ni se motil. Jessica je tekala sem in tja in dajala navodila vsem povrsti. Darren je moral postaviti klopi, Peggy pa je vsa izmučena že petič morala prestaviti težke lonce rož. Pomagala je tudi Sandy, ki se je želela prikupiti Alexu. Ravnala je prte in pripravljala mize. "Dajmo ljudje, še pol ure imamo! Ko pride mora biti vse popolno!" Hiteli so sem ter tja in nazadnje jim je res uspelo vse pripraviti. Kmalu za tem so prišli sošolci, nato še Sam, nazadnje pa še Alex in Blair, ki sta zamudila, saj sta se zaklepetala. Vse je potekalo po načrtih in izgledalo je, da se vsi zabavajo. Blair je klepetala s prijatelji, plesala s Samom in jedla pico, ki jo je naročila Jessica. Toda ves čas jo je težilo dejstvo, da bo za izlet v Avstralijo morala slej ko prej povedati Samu. Upala je le, da bo lahko čim dlje odlašala. "Je vse kul?" jo je vprašal Sam, ki je ugotovil, da je nekam zamišljena. "Ne morem se odločiti med margerito in navadno pico!" je rekla in se prisiljeno zasmejala. "Torej vzemi obe." je rekel Alex, ki se jima je ravno tedaj približal. Sam se je kislo nasmehnil in prikimal, Blair pa je prikimala. "Mislim, da bom točno to storila!" je vzklinila v smehu in odšla proti mizi s hrano. Sam ji je sledil, Alexa pa je zadržala Sandy, ki se je spet začela obešati po njem.
Okoli dveh se je zabava počasi zaključila. Blair je poravnala račune od pic in pijače, nato pa jo je Sam odpeljal domov.
V avtomobilu je bilo tiho, zato je Blair prižgala radio. Ko je Sam ustavil pred njeno hišo je ugasnil radio in jo pogledal. "Kaj je narobe? Pa ne reci, da pica." jo je vprašal in zavzdihnila je. "Od mame in Alexa sem dobila karte in grem v Avstralijo." je zdrdrala in čudno jo je pogledal. "Ponovi počasi ." ji je naročil. "V Avstralijo grem za en mesec. Za darilo sem od Alexa in mame dobila letalske karte. Tudi moja mama bo tam." je nazadnje povedala. "In kaj je pri tem slabega?" jo je nazadnje zmeden vprašal. "Alex gre z mano. Nisem si ti upala povedati, da ne bi bil jezen." Nekaj časa je sedel v tišini, nazadnje pa s težkim srcem rekel: "Če praviš, da sta samo prijatelja me nima kaj skrbeti, kaj ne?" Pokimala je. "Torej ni razloga, da bi imel kaj proti. Imam pa nekaj proti tem, da te en mesec ne bom videl." je rekel s prsiljenim nasmehom in jo poljubil. "Hvala, ker razumeš." mu je odgovorila in vrnila poljub. Voščila mu je lahko noč, nato pa odšla v hišo. Še nekaj časa je sedel v avtu in razmišljal. Grizlo ga je ljubosumje, a ni želel, da bi Blair mislila, da ji ne zaupa. Vedel je, da bi se moral sprijazniti s prijateljstvom med Alexem in Blair, pa vendar ni bil prepričan, da je med njima res le to.