Le prijateljstvo?

21. Poglavje

Peljala sta se še eno uro. Tokrat je vozil počasneje in Blair je opazovala spreminjanje pokrajne okoli njiju. Vse naokoli so se raztezala polja, med njimi pa so stale samotne kmetije. Dlje kot sta se peljala, gosteje so bile posejane hiše in nazadnje sta prispela v manjše mesto. Alex je parkiral motor pred slaščičarno in ji pomagal splezati dol. "Sva na cilju?" ga je vprašala in v smehu je odkimal. "To je le prvi postanek. Pridi, tu imajo najboljšo čokoladno torto." Tokrat se je zasmejala ona in mu sledila v slaščičarno. Sedla sta za mizo v kotu in k njima je takoj stopila mlada natakarica ter vsa vesela pozdravila Alexa. Blair je zbodlo od ljubosumja, ko ji je Alex prijazno odzdravil in začel kramljati z njo. Začela je vrteti zapestnico in strmeti skozi okno.
Alex je ugotovil, da je Blair neprijetno, ko se pogovarja z natakarico in delček njega je bil vesel, da ji je toliko mar. Nagajivo jo je pocukal za kito in zdrznila se je. "Naj ti predstavim Blair. Naročila bi dva kosa ekstra čokoladne torte in vročo čokolado." Natakarica se je nasmehnila. "Nisem vedela, da imaš punco." je rekla in zaprhutala s terpalnicami. Blair je zardela in želela ugovarjati, Alex pa se je zarežal in skomignil z rameni. "Nisi vprašala." Obrnila se je in odšla po naročilo, Blair pa se je zastrmela v Alexa. "Ester je moja prijateljica. Vedno, ko pridem v mesto se ustavim tukaj in zmeraj v šali flirta z mano. Moral sem jo malo podražiti." je rekel in se zasmejal. Blair pa je zmajala z glavo. "Nemogoč si Alex." "To se pa popolnoma strinjam!" je zaklicala Ester, ki se je ravno tedaj vrnila z naročilom. "Sploh ne vem kako ga lahko prenašaš." je rekla med smehom in prednjo položila ogromen kos torte s čoklado. "Saj nisem tako grozen..." je zamomljal Alex s polnimi usti in dekleti sta planili v smeh. "Kako pa je kaj tvoja babica?" je Alex vprašal Ester, ko sta se nehali smejati. "Kar dobro se drži. Trenutno v kuhinji pripravlja biskvit za torto. Vesela bo, če jo greš pozdravit. Jaz pa bom imela izgovor za pavzo in bom delala družbo Blair." Pogledal je Blair, ki je le prikimala v odgovor, nato pa se odpravil v kuhinjo.
"Torej, koliko časa sta že skupaj?" je vprašala Ester, Blair pa je rahlo zardela. "Saj nisva skupaj. Najboljša prijatelja sva..." "Tako torej..." je rekla Ester, se rahlo nasmehnila in dvignila eno obrv. "Kako dolgo že poznaš Alexa?" je Blair poskušala zamenjati temo. "Približno leto in pol. Pomagal je moji babici, ko so se ji na cesti raztresle vrečke iz trgovine. V zahvalo ga je povabila v svojo slaščičarno na torto. Od takrat vsaj dvakrat na mesec pride na kos." "Zveni že kot Alex, hrani se nikoli ne odpove!" je rekla Blair in planili sta v smeh. Izmenjali sta si še nekaj anekdot o Alexu in zraven umirali od smeha. Kmalu za tem se je ta vrnil iz kuhinje. "Res upam, da niso vse šale na moj račun." je rekel in se namuznil. "Ničesar ne obljubljava." se je zasmejala Ester in pomežiknila Blair. "Sedaj, ko sta končali z opravljanjem se bova odpravila dalje. Še nekaj postankov naju čaka, domov pa morava prispeti še pred nočjo." Kljub Estrinemu ugovarjanju je plačal račun, nato pa sta se odpeljala naprej. Ester sta zapustila z obljubami, da se čim prej vrneta na obisk.