Le prijateljstvo?

33. Poglavje

Devet dni pozneje je končno napočil zadnji dan pouka. Vsi so se razigrano pogovarjali in smejali. Ko je vstopila gospodična Müller so fantje veselo vzklikali in peli. Prinesla je škatlo polno kornetov in jih razdelila med učence. Nato so dobili spričevala in poslušali govor nje in ravnateljice o tem, kako se vidijo naslednje leto, kako morajo biti med počitnicami pridni in o nevarnostih zaradi sonca in pijače. "Pustite pravila in uživajte med poletjem!" je gospodična Müller zaklicala, ko je ravnateljica odšla iz razreda. Požela je glasne vzklike odobravanja in aplavz. Po tem govoru so učenci stekli iz razreda.
Blair se je poslovila od prijateljic. Bilo je veliko objemanja in tudi solz. "Uživajta, pogrešala te bom!" je rekla Peggy, Jessica pa se je zasmejala. "Punca, v Avstralijo greš! Sonce, morje,plaža, koktejli, hudi natakarji... prav ljubosumna sem!" Glej, da boš uživala še zame!" je nagajivo vzkliknila in jo objela. "Hvala vama. Tudi jaz vaju bom pogrešala!" je vzkliknila in nazadnje so se vse tri objemale. "Bilo bi dobro, da greva. Ne bi bilo dobro, če bi zamudila letalo." je rekel Alex. Blair je spustila prijateljice in prikimala. Odpeljala sta se do Alexove babice in dedka, da sta se poslovila od njiju, nato pa še k Trudy in Bertu. V Bertov avto so naložili kovčke in se odpeljali do železniške postaje. Tam sta se poslovila od Berta in Trudy, Blair pa tudi od očeta, Jacka in Sama, ki so jih pričakali tam. Sam je Blair močno objel in jo poljubil. "Pogrešal te bom. Pokliči me, ko boš lahko." ji je rekel, v odgovor pa mu je prikimala in ga objela nazaj. "Vlak je že tu." je oznanil Alex in hitro sta pograbila kovčke ter stekla.

Z vlakom sta se peljala do najbližjega mesta z letališčem, od tam pa sta letela proti Sidneyu. Pot je bila dolga in Blair je med letom zaspala na Alexovem ramenu. Ko se je prebudila je skozi okno opazovala pomanjšano pokrajino pod njimi. U letenju je zelo uživala in Alex se je smejal njeni navdušenosti nad "majcenim svetom". Zdelo se ji je, da bolj kot se bližata Avstraliji, bolj napet je postajal. "Alex, je vse uredu?" ga je vprašala malo pred pristankom, ko je togo sedel na sedežu, se prisiljeno smejal in se z rokami oklepal sedeža. "Ja, vse je super." ji je odgovoril in resno ga je pogledala. Zavzdihnil je in zmajal z glavo. "Nesreča?" ga je vprašala in tiho je pokimal. Prijela ga je za roko in vrnil ji je stisk. "Poskusi se spomniti vsega lepega, kar si doživel tu s prijatelji." mu je rekla in počasi se je pomiril. "Česa se najbolj veseliš?" ga je vprašala. Ni rabil dvakrat pomisliti. "Surfanja. Rezanja valov, ko se zapeljem skozi tunel iz vode... to je najboljši občutek" je zasanjano rekel. Gledala ga je in se smehljala. Videti, drgače vedno prizemljenega Alexa, kako sanja, je bil čudež. "Zakaj se smehljaš?" "Kar tako." mu je odgovorila in naredi se je, da se trma. Zasmejala se je, nato pa se spet naslonila nanj in gledala skozi okno. Tudi on je gledal skozi okno in se igral s konicami njenih dolgih las.
Kmalu za tem sta prispela na letališče.   Vzela sta kovčke in odšla. S taksijem sta se odpeljala do Alexevega starega doma. "Vau! Hiša je čudovita!" je zaklicala Blair, ko je taksist ustavil pred veliko belo pritlično hišo z lesenimi okni in veliko teraso. Vstopila sta noter in še enkrat je zajela sapo. Alex se je zasmejal. "Dobrodošla v svojem domu za naslednji mesec." Odpeljal jo je v svojo sobo. Notri je bila velika postelja, velika omara, velika pisalna miza, manjša sedežna in polno polic. Na policah so stali pokali, na stenah pa so visele medalje in risbe. Ena stena je bila skoraj cela steklena in zastrta z zavesami, ki so se odpirala s stikalom. "Poklicali smo čistilni servis, da so uredili hišo... tehle okraskov ne bi smelo biti tu." je rekel Alex in rahlo zardel. "So vsi tvoji?" ga je Blair vznemirjeno vprašala in pokimal je. "Pa risbe?" "Tudi." Očarano ga je pogledala. "Nikoli nisi povedal, da znaš risati!" je vznemirjeno vzkliknila. In še bolj je zardel. "Nikoli nisi vprašala. Pusti kovčke tukaj, greva pogledat še ostale sobe." je rekel in stopil skozi vrata. Zasmejala se je in mu sledila.