Le prijateljstvo?

42. Poglavje

Stala sem na obali in gledala sončni zahod. Vse se je zdelo vredu do trenutka, ko se je mivka pod mano začela vrtinčiti. Drobni kamenčki so se kotalil preko mojih stopal in me zakrivali. Vrteli so se vse hitreje in strahoma sem gledala okoli sebe. Mivka me je čisto zakopala in za trenutek nisem mogla dihati. Kar naenkrat sem padla in se znašla na tleh. Sedela sem na pločicah bogato okrašene baroške plesne dvorane. Oblečena sem bila v razkošno obleko, kakršno bi nosila plemkinja 16. stoletja. Okoli mene je bilo polno ljudi, oblečenih podobno kot jaz. Odvijal se je veličasten ples v maskah. Vrtela sem se kot ostale dame. Znašla sem se v paru postavnim mladeničem. Skozi odprtine v maski sem videla njegove temne oči, ki so gorele. Vrtela sva se vse hitreje in vse bolj in bolj se mi je približeval z obrazom. Takrat sem prepoznala te oči. Bil je vodja tiste tolpe, ki me je poljubil na parkirišču pred pivnico. Prestrašila sem se in se mu poskušala iztrgati iz rok. Uspelo mi je in znašla sem se v naročju drugega mladeniča. Maska mu je zakrivala le pol obraza in takoj sem prepoznala zapeljiv nasmešek. Držal me je Ray. Tudi njemu sem poskušala pobegniti a vsak poskus je bil zaman. Le okrepil je svoj prijem. Z ustnicami se je dotaknil mojih in od nemoči sem zaihtela. Moje ihtenje je slišala postava v črnem, pokrita s kapuco. Neznanec je odrinil Raya in me osvobodil. Prijel me je za roko in stekla sva na balkon. Skočila sva in se znašla v stekleni dvorani. "Kdo si?" sem zašepetala. Tedaj se je poleg njega pojavil identičen človek. "Kdo si?" sem ponovila glasneje. "Koga si ti želiš?" sta v en glas odgovorili postavi. Zastal mi je dih. Glasova sta pripadala Alexu in Samu. Oba sta snela kapuci. "Čas je Blair." je spregovoril Sam. "Odločiti se moraš." mu je pritrdil Alex. Obupano sem gledala zdaj enega, zdaj drugega. "Kako naj izbiram med vama... enega bom izgubila!" sem vzkliknila. Sploh se nisem zavedala, da jočem dokler ni Alex pristopil bližje in mi s hrbtnjo stranjo dlani obrisal solze z lic. "Predaleč je šlo Blair. Ne moreš se več pretvarjati, da do mene ne čutiš nič. Izbrati boš morala." ji je zašepetal. Sklonila sem glavo, nato pa pogledala Samu v oči. Te oči, ki so me vedno tako ljubeče gledale. Kako sem lahko storila kaj takega? Kako sem lahko poljubila Alexa in Sama tako grdo izdala? "Nočem vaju izgubiti..." sem šepnila. Tedaj je k meni pristopil Sam. "Ljubim te. Saj veš, da te. Zakaj bi morala karkoli spremeniti med nama? Usojena sva si!" ji je rekel in mi z obraza odmaknil pramen las, nato pa me prijel za roke. Pogledala sem najine najprej najine roke, nato pa še njegove oči. Izžarevale so toplino in ljubezen. Nato sem s pogledom poiskala Alexa. Bil je moj najboljši prijatelj, moj varen pristan, moj rešitelj. Pod masko brezbrižnega fanta s kapuco se je skrival nežen, prjazen, kreativen, ljubeč, bister, zabaven in strt fant. Vsak dan sem odkrivala nove delčke njegove osebnosti. V njegovi družbi ni bilo nikoli dolgočasno. A tu je bil tudi Sam, moj fant. Dva fanta, ki sta moje življenje postavila na glavo in me naredila najsrečnejšo punco na svetu. Spet sem pogledala Sama. Vedel je kaj bom rekla še preden sem besede izgovorila na glas. Oba sva vedela, da se je moje srce odločilo že veliko preden sem si upala priznati. "Žal mi je." sem šepnila in Sama še zadnjič poljubila. Žalostno je pokimal. "Sprejela si svojo odločitev." je hladno rekel in izginil. Zgrudila sem se po tleh in začela jokati. Čutila sem Alexove močne in ljubeče roke, ki so me objemale in zavohala vonj po morju. Čutila sem, da spadam sem, da sem v njegovem objemu našla svoj dom. A izguba Sama me je bolela. Tudi njega sem ljubila, čeprav drugače in ne tako močno kot Alexa. Izguba njega me je žalostila, izguba Alexa pa bi me ubila.

Alexa je prebudil Blairin jok. Prestrašil se je in iz naslanjača, v katerem je spal, je planil proti postelji, v kateri je spala ona. Ko sta se vrnila iz plaže, sta se sedela na terasi in gledala zvezde. Zaspala mu je v naročju, zato jo je odnesel gor. Položil jo je v posteljo, sam pa zaspal na nalanjaču, da ji je bil blizu. Olajšano je izdihnil, ko je ugotovil, da je z njo vse vredu, nato pa se je namrščil, saj je še vedno ihtela. Legel je poleg nje in jo objel in nevede se je privila k njemu. "Šššš, vse je vredu..." ji je šepetal in jo gladil po laseh. "Na varnem si..." je govoril. Blair je nekaj nerazumno momljala. "Sam!" je kar naenkrat kriknila v sanjah in Alex se je zdrznil. Počutil se je, kot bi ga nekaj zadelo naravnost v srce. Seveda, kako je lahko mislil, da bo do njega čutila vse kar on čuti do nje? Imela je vendar fanta! In tisti poljub na plaži? Zmajal je z glavo. Tisto je bilo le zaradi okoliščin. Če bi bil tam Sam, bi poljubila njega... Razočaran se je osvobodil njenega objema in odšel na teraso. Ura je bila pet in počasi se je začelo daniti. Stal je v samoti in izgubljeno zrl predse. Po dveh letih je končno nekomu odprl srce in ta oseba ga je nenamerno vzela in poteptala.