Le prijateljstvo?

23. Poglavje

Trudy se je naslednje jutro živčno sprehajala po kuhinji in že petič pobrisala kuhnjsko mizo. Bert je zavzdihnil in odložil časopis. "Pomiri se." je zagodrnjal in srknil požirek kave, nato pa ga izplunil nazaj v skodelico. Trudy je bila tako raztresena, da jo je solila namesto sladkala. "Da je prišla tako pozno ni vredu! Morala bi jo kaznovati! Ampak, če jo kaznujem me bo zasovražila. Ampak, če je ne, je to slaba disciplina in me bo sovražila, ko bo starejša!" je rekla in mizo pobrisala še šestič. "Pogovori se z njo. Po moje se bo strinjala, da si zasluži kazen." Je rekel Bert. "Prav imaš. Takoj zdaj jo grem zbudit in se pogovorit z njo!" S temi besedami je zapustila kuhinjo in pomotoma krenila v kopalnico. "Sploh več ne vem, kje se me drži glava." je zamrmrala in zavila proti Blairini sobi. Bert je le zavil z očmi in se preselil v dnevno sobo. "Nisem mislil takoj..." je zamrmral in nadaljeval z branjem časopisa.
Blair je med spanjem zaslišala trkanje, nato pa še tetine klice: "Blair, zbudi se! Blair!" Obrnila se je in se še bolj zavila v odejo. "Pa saj je sobota!" je zaspano zaklicala. Slišala je kako je Trudy pred vrati zavzdihnila in si nekaj zašepetala. Mislila je, da bo sedaj odšla, toda teta se ni dala. "Me nič ne zanima. Čez deset minut te pričakujem na zajtrku!" Za tem je zaslišala kako se Trudy oddaljuje od sobe in hodi po stopnicah. "Mislim, da sem v težavah." je pomislila, nato pa vstala in se preoblekla.
Deset minut pozneje se je prikazala med vrati kuhinje. Na mizi jo je že čakal zajtrk, za kuhinjskim pultom pa je stala Trudy. Blair je sedla na stol in začela jesti, Trudy pa je sedla nasproti nje. Hitro je pojedla in pospravila krožnik, nato pa spet sedla. Trudy je zajela sapo in začela s pridigo o tem kako bi ji morala Blair sporočiti kam je odšla, kaj bi se ji lahko zgodilo, kako je dan prej srečala Sandyino mamo, ki ji je povedala, da sta Blair in Alex odšla prej od pouka, kako jo je skrbelo in tako dalje. Blair je le kimala, v resnici pa je bila z mislimi drugje. Vedela je, da bi morala poslušati teto, a misli so ji uhajale k prejšnjemu dnevu. Zbrala se je šele, ko je Trudy globoko vdihnila. "Odločila sem se, da boš dobila kazen. Ker si špricala in ker si izginila brez, da bi sporočila." je rekla in zaskrbljeno gledala Blair, ki je v odgovor le pokimala. "No, od ponedeljka pa do konca naslednjega tedna imaš prepoved izhoda. In Alex naslednji teden ne sme priti na obisk. V šolo in iz šole boš hodila z Bertom." "Ampak Alex..." Trudy je le zmajala z glavo. "Morda je čas, da se začneš malo bolj družiti z dekleti."
Blair je vstala in odšla v sobo, Trudy pa je sedela in gledala za njo. Pričakovala je, da se bo Blair bolj upirala, saj je bila njena mama vedno upornica. Žal ji je bilo, da ji je omejila druženje z Alexom, a mislila je, da jo le ščiti pred vaškimi opravljivci.
Blair se je vrgla na posteljo in poklicala Alexa. Hitro mu je povzela pogovor s Trudy, Alex pa je ves čas molčal. "Reci že kaj!" je nazadnje vzkliknila, Alex pa se je nasmehnil. "Rekla je, da kazen traja od ponedeljka do nedelje. To pomeni, da lahko pridem pote čez petnajst minut in te peljem na obisk k Waltu, če želiš." "Hvala ti Alex, najboljši si!" je zaklicala in se zasmejala. "Vem, poberem te čez petnajst minut!" se je zasmejal in prekinil. Preoblekla se je in stekla po stopnicah do vhodnih vrat. "Alex me bo peljal k Waltu. Rekla si, da se kazen začne v ponedeljek." je zaklicala teti, ki jo je le začudeno gledala. Tik preden je zaprla vrata je zaslišala Bertovo hahljanje iz dnevne sobe in nasmehnila se je še sama.
Alex se je točen kot ura prikazal pred hišo. Najprej sta se odpeljala na trg na sladoled, nato pa še do Walterjeve delavnice.