Le prijateljstvo?

26. Poglavje

Sam je ustavil pred manjšo kavarno. "Greva na sladoled tu ali nekam kjer imajo še boljši sladoled? Če izbereš drugo možnost bova morala nekaj časa hoditi do tam." Blair je malo pomislila, nato pa skomignila z rameni. "Meni je tudi tukaj vredu, razen če bi ti raje odšel drugam." Zasmejal se je in odprl vrata. "Kakor reče dama." Rahlo je zardela in želela izstopiti še sama, a v dveh korakih je bil že pri njej in ji odprl vrata. Vse je potekalo popolno, kot po scenariju. Jedla sta sladoled in se pogovarjala o vsem mogočem, odšla na sprehod in nazadnje še na pico. Čas je kar letel in doma jo je odložil tik pred sončnim zahodom. "Zabaval sem se. Bi to še kdaj ponovila?" jo je vprašal preden je stopila v hišo. Zardela je in pokimala. "Jaz tudi. To bi bilo lepo." je odgovorila in Sam se je veselo zasmejal ter jo poljubil na lice, nato pa odpeljal. Stala je na pragu z eno roko na licu in gledala za njim. Z njim je zelo uživala, a imela je rahlo slabo vest, saj je med zmenkom večkrat pomislila na Alexa. Zalotila se je, da fanta večkrat primerja med sabo. Stresla je z glavo. Ni smela misliti na Alexa. Z njim sta bila le prijatelja in nič ni smelo priti vmes. Še  nekaj minut je stala na prijetno hladnem zraku, nato pa odšla v sobo. Sedla je na okensko polico in začela brati eno od knjig, ki si jih je sposodila v petek.
Med branjem je zaspala kar na okenski polici.

Naslednji teden je minil dokaj hitro. Ker je Alex ni smel obiskovati, sta skupaj preživljala več časa v šoli, popoldne pa sta na obisk prihajali Jessica in Peggy. In po tem je bil tu še Sam. Tudi on jo je obiskoval in celo prepričal Trudy, da jo je smel s seboj odpeljati v Waltovo delavnico. Seveda Trudy ni vedela, da sta se sproti vedno ustavila še na sladoledu. Bil je preprosto čudovit, vljuden in očarljiv. Kar naprej sta se pogovarjala in povabil jo je na še en zmenek. Tokrat sta odšla v elegantno restavracijo.

Izgledalo je, da se Blairino življenje postavlja na prave tire. Imela je najboljšega prijatelja, najboljši prijateljici in Sama, ki je postajal nekaj več kot prijatelj. Vse bi se zdelo popolno, če je ne bi vsakič, ko je bila sama s Samom motila misel na Alexa. Zavedala se je, da morda čuti do njega nekaj več kot prijateljstvo, nekaj več, kot bi smela. Trudila se je potlačiti ta čustva in se z mislimi posvetiti Samu, kar ji je uspevalo vse bolj.

Alexov teden brez Blair se je vlekel. Seveda sta bila skupaj med odmori, a popoldnevi so minevali prepočasi. Navadil se je, da mu dela družbo, ali da jo mora kar naprej reševati. Vse več časa je plaval v jezeru ali le sedel med ruševinami cerkve. Vse manj je razmišljal o družini in se izgubljal v mislih na Blair. Končno si je priznal, da za njegovo ljubosumje ni bilo krivo le to, da je bila Blair njegova prijateljica in ljubosumje je raslo vsakič, ko je čas preživljala s Samom.