Le prijateljstvo?

49. Poglavje

Proti večeru so gostje končno odšli in Blair se je zgrudila na gugalnik na terasi. Zaprla je oči in uživala v rahli poletni sapici, ko se je gugalnik kar naenkrat zagugal. Prestrašila se je in sunkovito odprla oči, nad sabo pa zagledala Alexa. "Sem te prestrašil?" je navihano vprašal in zavila je z očmi. "Grozen..." Preden bi nadaljevala misel jo je utišal s poljubom. "Obljubljena si mi bila celo popoldne, pa te Molly ni izpustila do zdaj." je zanergal kot majhen otrok in Blair se je zasmejala. "Bolje pozno kot nikoli." je rekla in ga poljubila. "Utrujena sem." je potožila in Alex ji je podal roko. "Pa greva gor." je nasmejano rekel. "Jutri bo dolg dan, mislim, da te bo mama cel dan vlačila po trgovinah in muzejih. Slišal sem jo, ko je govorila s Claro." Blair je zatarnala in vstala. "Boš šel tudi ti?" je upajoče vprašala, a na njeno razočaranje je zmajal z glavo. "Po dolgem času bosta z mamo sami preživeli dan. Jaz grem surfat." Zavila je z očmi. "Ne bova sami, zraven bo tudi Felix." Alex je zopet zmajal z glavo. "Z Jamesom gresta lovit ribe. Saj Felix je čisto vredu, le priložnost mu daj. Z njim sem se pogovarjal, ko si bila ti z Molly. Tebe ima rad, čeprav te niti dobro ne pozna." je rekel in v odgovor mu je pokimala. "Morda pa jutri le ne bo polom." je rekla in se zasmejala. Z obraza ji je odmaknil lase in jo poljubil na čelo. "Zagotovo ne bo." je rekel. Kar naenkrat se je izvila iz njegovega objema in stekla proti vratom terase. "Zadnji v sobi jutri pomiva posodo!" je vzkliknila. Zasmejal se je in ji sledil. Dohitel jo je ravno pri vratih sobe in naenkrat sta stopila vanjo. "Torej posode ne pomiva nihče, ali oba?" je vprašal Alex in Blair je pomislila. "Nihče." se je nazadnje odločila in se vrgla na posteljo ter se skotalila na drugo stran. Zasmejal se je ter legel in stisnila se je k njemu, glavo pa naslonila na njegove prsi. Zavila se je obenj in zapredla kakor mačka. Zasmejal se je in jo pogladil po laseh. "Nekdo bo moral ugasniti luč." je zamrmrala in zazehala. "Še dobro, da je eno stikalo ob postelji." je veselo rekel Alex in ugasnil luč. "Alex?" je zaslišal čez nekaj trenutkov. "Mmm?" Nekaj sekund je bilo vse tiho. "Ljubim te." Srce mu je poskočilo v prsih. V temi je zatipal njen obraz, nato pa z ustnicami poiskal njene ter jo poljubil. "Tudi jaz ljubim tebe." je dahnil, ko sta se njuna usta ločila. Začutil je, da se je Blair zasmehljala. "Sedaj se pa uleži kakor si bil. Moja blazina si." je tiho zamrmrala in iz njega izvabila smeh. Legel je na hrbet in jo stisnil k sebi. Bila je vroča poletna noč, a to ju ni motilo in še bolj sta se stisnila drug k drugemu. "Lahko noč Blair." je šepnil. "Nočko Alex." mu je odgovorila. Slišal je le še njeno umirjeno dihanje in vedel je, da je zaspala.

"Blair..." zaslišala je rahel šepet. In se še bolj stisnila v blazino. Blazina se je zasmejala in premaknila. Zmedeno je zamežikala in se spomnila kje je. "Pusti me spati Alex." je tiho prosila. "Čez uro in pol moraš biti v hotelu, kjer stanuje tvoja mami." Odprla je oči. "Še petnajst minut?" je proseče vprašala in Alex se je spet zasmejal ter jo poljubil na čelo. "Prav, še petnajst." se je strinjal in jo objel. Crkljala sta se dokler ni odločil, da je že skrajni čas za vstajanje. "Tudi jaz bi raje ostal dlje, a narediti moram dober vtis na tvojo mamo." Zasmejal se je in ji pomežiknil. Blair se je zahihitala in zavila z očmi. "Moja mama je vedno pozna. Poleg tega pa te že zdaj obožuje!" Ponosno se je zasmejal. "A obožuje me?" Pokimala je. "Kaj pa ti? Me tudi ti kaj obožuješ?" je igrivo vprašal. "Ah, kaj pa vem..." Navihano se je zasmejala. "O ne, tale pogled mi ni ušeč." je rekla in že naslednjo sekundo je umirala od smeha, ker jo je začel žgečkati. "Nehaj, nehaj, prosim nehaj!" je upila med smehom. Nazadnje jo je izpustil, da je lahko zadihala. "Resno morava vstati." je zamrmral in jo poljubil, nato pa skočil na noge. Blair je obraz zakopala v (tokrat pravo) blazino in se ni premaknila. Kar naenkrat je rjuha s katero je bila pokrita izginila, pod njo pa ni bilo več postelje temveč močne roke. "Alex, izpusti me!" Zasmejal se je. "Saj te bom. Takoj, ko prideva v kuhinjo." je rekel in z njo v naročju odkorakal iz sobe.
Posedel jo je na stol v jedilnici in odšel v kuhinjo. Čez minuto se je vrnil s kavo in rogljički. "Kje si pa dobil rogljičke?" je vprašala in hvaležno sprejela kavo. "Čarovnija." je rekel in ji pomežiknil, nato pa zagrizel v sladko pecivo. Nasmehnila se je in ga posnemala.
Med zajtrkom sta prijetno klepetala, nato pa sta se os taksijem odpeljala v mamin hotel. "Uživaj." je rekel Alex in jo poljubil. Vrnila mu je poljub in se stisnila k njemu. "Tudi ti." je zamrmrala in stopila iz avtomobila. Pomahala mu je in taksi ga je odpeljal naprej, sama pa je stopila v hotelsko ložo, kjer je počakala mamo. Nekaj minut pozneje je k njej pritekla nasmejana Liana. "Kako sem vesela, da bova lahko dan preživeli skupaj. Vse bo tako kot nekoč!" je vzkliknila in objela hčerko. Tudi Blair se je veselila dneva z mamo, a delček misli ji je kar naprej uhajal k Alexu.

"No, povej mi vse o njem!" je zahtevala Liana, ko sta uro pozneje sedeli v majhni kavarni sredi nakupovalnega centra. Blair jo je zmedeno pogledala. "Daj no, saj poznam svojo hči. Cel čas, ko sva brskali v Gapu, si razmišljala o njem. Kolikor sem ga spoznala je zelo očarljiv fant." Blair je zardela. Ni želela z mamo govoriti o fantih. "Alex je super." se je strinjala in Liana je vedela, da več ne bo spravila iz nje. "Samo povej mi ljubica... ali si srečna? Ne mislim samo glede Alexa. Nasplošno..." Mamino vprašanje jo je presenetilo. Malo je pomislila in presenečeno je ugotovila, da bolj srečna ne bi mogla biti. Veselo se je zasmejala. "Pogrešam prijatelje iz Amerike, pa Trudy in Berta tudi. Drugače pa se mi zdi, da srečnejša kot sem v tem trenutku ne bi mogla biti." Razen, ko je zraven Alex, si je v mislih dodala. Liani so v oči stopile solze. "Torej mi ne zameriš, da sem te poslala k svoji sestri?" Blair je zmajala z glavo. "Čeprav sem te neznansko pogrešala, sem šele tam spoznala kako je imeti dobre prijatelje in kaj pomeni biti srečen." Nazadnje sta se objemali in obema so po licih tekle solze. Liana se je prva zbrala in ji ponudila robček, z drugim pa obrisala svoje solze. "Ne zapravljajva časa s cmerjenjem in raje izkoristiva dan." je rekla in vstala ter plačala račun. Za tem sta obiskali še nekaj trgovin, nato pa sta odšli na kosilo. Blair se je za trenutek zazdelo, kot bi bila ponovno v New Yorku in bi z mamo preživljala tipično soboto. Popoldne sta si ogledali še galerijo in muzej ter se sprehajali po mestu, zvečer pa se odpeljali do hotela, kjer sta se poslovili. Blair se je naslonila na okno taksija, ki jo je odpeljal proti plaži, kjer je bil Alex. Trgovine so jo vedno izmučile in komaj je čakala, da gre lahko v posteljo.