Le prijateljstvo?

48. Poglavje

Alexa je zbudilo sonce, ki je skozi zaveso posijalo na posteljo. Pomežiknil je in pogledal okoli sebe. Nasmehnil se je, ko je zagledal Blair, ki se je stiskala k njemu. Pobožal jo je po licu in odprla je oči. "Jutro zaspanka." je rekel, ona pa je zamežikala, nato pa spet zaprla oči. "Nočem se zbuditi. Kaj, če bo potem vse izginilo?" Alex se je zasmejal. "Kaj naj bi izginilo?" je vprašal. "Ti, tukaj." je zašepetala. "Hej, nikamor ne grem. Tukaj sem s tabo." Poljubil jo je in vrnila mu je poljub ter končno odprla oči. "Obljubiš?" Pokimal je. "Obljubim." V odgovor se mu je nasmehnila in prste prepletla z njegovimi. "Se lahko zdaj vstaneva? Zajtrk bi." Zasmejala se je in zavila z očmi. "Ti pa znaš pokvariti trenutek. Sploh kdaj nisi lačen?" Skomignil je z rameni in vstal, a njene roke ni izpustil. "Pridi, greva jest."
Odšla sta v kuhinjo in skupaj spekla ameriške palačinke. Ravno sta sedla k mizi, ko je pri vratih pozvonilo. Spogledala sta se in stekla proti vratom. "Prva bom!" Alex se je zasmejal in ujel njeno roko tik preden bi z drugo ujela kljuko. "Ne, ne boš!" Zavrtel jo je k sebi in odprl vrata. "Nekdo je danes dobre volje!" je rekla oseba pred vrati. "Kelly!" je vzkliknila Blair in jo objela. "Vidim, da sta končno razčistila stvari?" Kelly se je zasmejala, Blair pa rahlo zardela. Le Alex je bil kot vedno samozavesten. "Seveda, saj je bil že čas." je rekel, nato pa pomežiknil in poljubil Blair na čelo. "Hej, da ne bom dobila sladkorne in mi bo žal, da sem prišla." je v šali rekla Kelly in potegnila Blair iz njegovega objema. "Ravnokar sva spekla palačinke." se je Blair trudila zamenjati temo. "Če imajo gor narisane srče bom ušla!" Vsi so se zasmejali, nato pa sta dekleti sledili Alexu v kuhinjo. Sedli so za mizo in ravno pojedli, ko je pri vratih spet pozvonilo. Izkazalo se je, da je, da je prispela Alexova teta in njena družina, kmalu za tem pa tudi Roxy in Ray. Molly je kar planila k Blair, ta pa ji je morala obljubiti, da ji bo pozneje spet spletla kito.
Vsi skupaj so pomagali pri zadnjih malenkostih za zabavo ob prihodu Blairine mame. Uro pozneje sta Alex in Blair čakala na letališču, ostali pa so v hiši obešali balone. "Živčna?" je Alex vprašal Blair, ki se je spet igrala z zapestnico. Skomignila je z rameni. "Najbrž res. Tako dolgo je že nisem videla..." Prijel jo je za roko in prste prepletel z njenimi. "Ne skrbi. Vse bo super. Če ne drugače pa zato, ker imaš mene tu." je igrivo rekel in ji pomežiknil. Zasmejala se je, stopila na prste in ga poljubila. "Na tole se bom pa z veseljem privadil." je zašepetal z obrazom le centimeter stran od njenega. Hotela je odgovoriti, a zmotili so jo klici le nekaj metrov proč. "Blair! Blair!" Obrnila se je in skoraj stekla proti mami. "Tako sem te pogrešala!" je vzkliknila in objela mamo. "Nič bolj kot jaz tebe!" je odgovorila Liana. "Saj se spomniš Felixa, kajne?" Šele tedaj ga je zagledala poleg mame in se zadržano nasmehnila. "Seveda se. Lepo te je spet videti." je rekla in mu podala roko. "Tudi tebe. Liana ni nehala govoriti o tebi zadnjih nekaj dni." Vsi so se zasmejali. "Mama, Felix, tole je Alex." Liana je srečno vzkliknila in objela Alexa. "Pa sem te končno spoznala! Najlepša hvala za vse, kar si storil za Blair!" je navdušeno rekla, nato pa ga izpustila, da se je lahko rokoval s Felixom. "Kako kaj poškodba?" je Blair zaskrbljeno vprašala in Felix je pokazal na nogo v gipsu. "Pravijo, da je lep zlom. Če je zlom sploh lahko lep." je rekel in se zasmejal. "Menda imam srečo v nesreči." je rekel in objel Liano okoli pasu. Alex se je vljudno nasmehnil, nato pa predlagal, da se odpeljejo domov. Vsi so se strinjali in odšli so na parkirišče ter poklicali taksi.
Pol ure pozneje je Blair odprla vrata hiše in zaslišal se je glasen vzklik. "Presenečenje! Dobrodošla v Avstraliji!" Liana je veselo objela hčerko. "Vse to sta pripravila za naju?" Blair se je nasmehnila. "Imela sva pomoč. Pridi, da ti vse predstavim."
Alex je opazoval dogajanje. Bil je vesel, da je Blair končno srečna in po dolgem času spet združena z mamo. Opazil je, da se je Liana lepo ujela z njegovo teto Claro in da imata Felix in James razburljivo razpravo. Kelly se je pogovarjala z Isacom in ob tem rahlo zardevala. Sam pri sebi se je nasmehnil. Njegov bratranec in njegova prijateljica? Nikoli si ne bi mislil, da bi se tadva ujela. Roxy in Ray sta stala skupaj in se pogovarjala. Upal je, da je Roxy končno obupala nad njim in dala priložnost Rayu. In potem je bila tu še Blair. Nasmejano je sedela na tleh in Molly pletla kitke, med tem, ko jima je mali John kar naprej odnašal elastike za lase. Vsakič znova ga je ujela in z igro iz njegovih ročic dobila elastiko. Zasmejal se je in se jim pridružil. "Dobro punco si našel." mu je rekla Molly in mu dala kepico, Blair pa je zardela. "Pa sem res, kajne?" Zasmejal se je in poljubil Blair. "Roxy bo prišla sem in me ubila." mu je zašepetala. Lica ji je oblivala naraščujoča rdečica. "Ne skrbi, ne bo ti prišla blizu. Morala se bo sprijazniti s tem, da te ne mislim izpustiti." je šepnil nazaj. "Hej, tudi jaz sem tu! Čeprav sta za mojim hrbtom, bi tudi jaz rada slišala kaj se dogaja!" je vzkliknila Molly in zasmejala sta se. "Ravnokar sva razpravljala ali naj te pobarvava zeleno ali vijolično. Jaz sem bolj za zeleno." ji je odgovoril Alex in jo pocukal za kito. Molly je rahlo zacvilila. "Zate nisem prepričana, a vem, da Blair ne bi storila tega. Kaj ne, da ne bi?" je rahlo zaskrbljeno vprašala Molly. Blair se je zasmejala. "Seveda ne. Lahko pa v spanju Alexu naredim roza pramene."  Molly se je zahihitala. "Potem bo kot tista surferska barbika, ki se spremeni v morsko deklico!" Blair je zmedeno pogledala Alexa, ta pa je le skomignil z rameni in se prijel za lase. "Začutil sem nenadno željo po tem, da bi si pobril lase." Pomežiknil je Blair. "Umikam plan o barvanju!" je hitro vzkliknila in planili so v smeh. Tudi mali John se je smejal, čeprav ni čisto dojel čemu. Alex se je nasmehnil in ga požgečkal in malček je veselo zacvilil.
Blair se je počutila popolno. Ob sebi je imela Alexa, mamo in prijatelje. Kaj več bi si lahko želela? Spela je še zadnjo kitko na Mollyjini glavi, nato pa so skupaj z Molly in Johnom z žgečkanjem napadli Alexa. Napad se je končal, ko je nazadnje Alex žgečkal njo in Molly, John pa je odšel Isacu po sok. "Udam se, udam se!" je kričala Molly s solznimi očmi in Alex jo je izpustil. "Oprosti Blair, rešiti se moraš sama, jaz imam žgečkanja dovolj." je zadihano, a nasmejano rekla. Alex se je nasmehnil in prenehal žgečkati tudi Blair in jo poljubil. Vrnila mu je poljub, nato pa jo je potegnil na noge in jo stisnil k sebi. "Hej, izpusti jo, ti jo boš imel še cel dan, pusti jo meni dokler sem še tu!" je protestirala Molly in parček se je zasmejal. "Pridi, pokazala ti bom kje lahko brskaš po mojih ličilih." je rekla Blair in deklico prijela za roko. "Kaj pa jaz?" je vprašal Alex z narejenim žalostnim izrazom. "Ne skrbi, kot je rekla Molly - ti me imaš lahko cel popoldne!" je vzkliknila in ga še enkrat poljubila, nato pa jo je Molly zvlekla stran. Alex je zmajal z glavo in se zasmejal, nato pa se igral z malim Johnom, ki se je ravno tedaj vrnil k njemu.