Le prijateljstvo?

28. Poglavje

Alex se je prebudil bolj zgodaj kot ponavadi. Buden je ležal v postelji in razmišljal. Spraševal se je, če se bo njegovo prijateljstvo z Blair spremenilo zdaj, ko je s Samom. Nazadnje je vstal, šel pod tuš in se preoblekel. V kuhinji je pojedel zajtrk, nato pa se z motorjem odpeljal k jezeru. Sedel je na skalo in zaprl oči. Užival je v miru, hladnem jutranjem zraku in zvoku šumenja vode. Poskusil je odmisliti vse in se spomniti   na tisti občutek, ko je stal na deski in deskal pod vročim avstralskim soncem. Pogrešal je dom. Malo pred začetkom pouka se je odpeljal do šole in v razred prišel tik pred gospo Waters. Hitro je sedel na svoje mesto, z Blair pa sta si v pozdrav izmenjala nasmeha. Celo uro nista spregovorila niti besede, saj je gospa Waters imela Blair že tako ali tako na piki. Naslednjo uro so na srečo imeli slovenščino. Še večja sreča je bila, da je profesor zaspal in v razred prišel šele pet minut pred koncem ure, kar pomeni da so celo uro imeli prosto. Velika nesreča za Alexa pa je bila, da sta Jessica in Peggy čisto okupirali Blair in jo zasuli z vprašanji. Ta čas je v zvezek risal skice. Odkar se je preselil je bolj malo risal, v Avstraliji pa je v tem zelo užival. Risal je predvsem motive iz narave ali pa ljudi. "Kaj počneš?" ga je vprašala Blair, ki se je kar naenkrat pojavila nad njim. Presenečen je z roko pokril skice in hitro odvrnil da nič. Začudeno ga je pogledala, nato pa tiho sedla poleg njega. Zavzdihnil je, nato pa zaprl zvezek. "Malo sem čečkal, nič posebnega. Sta te dekleti že izprašali?" Zavila je z očmi, se z rokami naslonila na mizo in zavzdihnila. "Sploh ne sprašuj! Najraje bi se skrila pod mizo!" je rekla in ga resno pogledala, nato pa sta oba planila v smeh. Oddahnil si je, da mu ni zamerila hladnega odgovora od prej. "Te po pouku peljem domov?" jo je vprašal. "Sam pride pome." je rekla rahlo žalostno. Rahlo ga je stisnilo od ljubosumja. "Pa drugič." je rekel in se prisiljeno nasmehnil. Vrnila mu je nasmeh in rahlo pokimala.

Po pouku je počasi odšla iz razreda. Upala je, da bodo drugi že odšli preden ponjo pride Sam. Njena želja se ni uresničila. Sam je stal ob avtomobilu in čakal nanjo, sošolci in sošolke pa so strmeli vanj. Dekleta so se hihitala in si nekaj šepetala, a izgledalo je kot da on tega sploh ne opazi. Ko jo je zagledal se je široko nasmehnil in se vzravnal. Prišla je do njega in objel jo je, nato pa še poljubil. Zardela je in bilo ji je nerodno. Čisto drugače je bilo, ko sta se poljubila na samem v avtomobilu, kot pa tu pred vsemi njenimi sošolci in prijatelji. Takoj, ko je prekinila poljub, sta zraven pritekli Jessica in Peggy. Blair jima je predstavila Sama nato pa rekla, da se jima mudi. Objela je prijateljici, nato pa sedla v avto. "Kam se nama pa tako mudi?" je vprašal Sam, ko se ji je pridružil v avtomobilu.  "Na sladoled seveda!" je rekla in se zasmejala. "Rada imam Jess, ampak ko začne govoriti je nihče ne utiša. Zato sem želela iti preden bi začela." Oba sta se zasmejala in Sam je speljal. "Torej na sladoled." Blair je veselo pokimala in si zapela pas. Sproti je pogledala skozi okno avtomobila in videla Alexa. Stal je ob svojem motorju in gledal proti njej. Ko je videl, da ga je opazila, se je ji je nasmehnil in v pozdrav dvignil roko. Pomahala mu je, a ni je več videl.

Sam je med vožnjo Blair prijel za roko. Zavedal se je, da ima srečo. Blair bi lahko izbrala kateregakoli fanta, a vseeno je bila z njim. Ustavila sta se pred kavarno, kjer so prodajali sladoled. Sedela sta na terasi kavarne in uživala v toplem pomladnem soncu. Gledal je Blair, ki se je smejala ob opazovanju majhnih otrok pri igri. Svetloba se je odbijala od njenih svetlih las, da so se bleščali kot bi bili iz zlata. Ko je ugotovila, da jo gleda je rahlo zardela in spustila pogled, on pa se je zasmejal. "Kaj je smešno?" ga je v šali vprašala in ga narahlo boksnila. "Nič, nič." je rekel v smehu. "Greva na sprehod?" Zaprla oči ter obrnila obraz proti soncu. "Pa pojdiva." je zamrmrala in počasi vstala. Nasmehnil se je in jo prijel za roko. "Pa pojdiva." je ponovil in se nasmehnil. Vrnila mu je nasmeh in ga poljubila na lice.
"Pojdita že na tisti sprehod ali pa si najdita sobo!" je vzkliknila stara gospa pri sosednji mizi in vsi skupaj so planili v smeh. Blair je ugotovila, da je srečna kot že dolgo ne.