Le prijateljstvo?

19. Poglavje

Čez minuto je Alex že pozvonil pri vhodnih vratih. Odprl mu je Bert, ki je moral čakati, da Trudy do konca speče palačinke. Odkar je pred tremi tedni pojedel še ne dokončane kolačke, ki jih je pustila na hlajenju, mu Trudy več ne pusti v kuhinjo med »čaranjem« kakor on temu pravi, zato mora čakati v veži, kjer užaljen prebira časopise. Takoj, ko je zaslišala zvonec, je po stopnicah pritekla tudi Blair. Pozdravila sta se in komaj zadrževala smeh. Bert je pogledal od enega proti drugemu in zamrmral »Otroci in njihove šale!« ter zasedel naslanjač v veži. Ravno, ko je sedel, je Trudy odprla vrata in jih poklicala na zajtrk. Zagodrnjal je in počasi odcapljal v kuhinjo.
Takoj, ko je bil zrak čist sta Alex in Blair planila v smeh. »Otroci in njihove fore!« je Alex oponašal Berta. »Šale!« ga je popravila Blair in oponašajoč Berta odcepljala v kuhinjo. Alex ji je capljajoč sledil. »Dobro jutro Gertruda, danes pa še posebej dobro izgledate! Naj uganem, nov šal?« je Alex nagajivo pozdravil Trudy. »Ah Alex, očarljiv kot vedno!« je nasmejano rekla Trudy in predenj postavila velik krožnik puhastih palačink. »Veš, včasih dobim občutek, da ima tebe rajši.« mu je na uho zašepetala Blair. »Občutek te ne vara!« ji je šaljivo odgovoril in spet sta se oba zasmejala. Med jedjo, je Blairino pozornost preusmerjal iz palačink in jih kradel iz krožnika. Ko je ugotovila, sta se ponovno začela smejati, Trudy in Bert pa sta se vprašujoče gledala. Kmalu za tem, sta smeje stekla iz kuhinje, saj se jima je mudilo v šolo. »Počasi vozi!« je Trudy zmedeno zavpila za Alexom, nato pa se obrnila k Bertu. »Danes sta pa nekam dobre volje.« je rekla, Bert pa je skomignil. »Kdo bi ju pa razumel…«
Blair si je oblekla jakno, vzela torbo in nataknila čelado, nato pa splezala na sedež za Alexom. Oprijela se ga je in že je speljal. Ustavil je na parkirnem mestu, ki je bilo najbolj oddaljeno od šole. »Si okej?« jo je vprašal in ji odpel čelado. V odgovor je pokimala. »Ne vem kako bo danes videti Jess in Darrena…« Razumevajoče je pokimal, nato pa se postrani nasmehnil. »Ne skrbi, če ti bo kdo kaj hotel ga bom na nos!« Nasmehnila se je in ga dregnila s komolcem. »Pazi, da te ne izključijo!« Nasmejana sta odšla proti šoli. Takoj, ko sta stopila v razred, sta k njej pritekli Peggy in Jessica. Zasipavali sta jo z vprašanji, dokler se ni vmešal Alex, ki je opazil Blairino nelagodje. »Pustita ji dihati.« je mirno rekel in takoj sta obe utihnili. Blair ga je hvaležno pogledala. »Da, z mano je vse vredu, nihče me ni poškodoval. In res je, v tem mesecu živi moj oče, čeprav nimam pojma kako si izvedela to.« je rekla in pogledala Jessico, ta pa je le skomignila z rameni. »Jaz izvem vse. Še eno glavno vprašanje ti je ostalo…«Blair jo je prekinila. »Ne, ne sovražim tvojega brata, čisto možno pa je, da boš ti sovražila mene…« je zavzdihnila in iz torbe potegnila uničeno obleko. Jessica jo je le objela in se zasmejala. »Bo že Darren kupil novo! Aja, vrača ti telefon. Ni ga v šolo, zbolel je zaradi zastrupitve s hrano.« Zmajala je z glavo in ji podala telefon. Blair ga je pospravila in sedla na svoje mesto. Sekundo pozneje je v razred jezno prikorakala gospa Waters in treščila knjige na kateder. »Danes sprašujem!« je naznanila in vsi so obmolknili. »Ojoj, slabe volje je…« je zašepetal Alex. »Se javiš Alexander? Kar pridi pred tablo! In ti, njegova soseda!« Blair se je prestrašeno zdrznila, Alex pa je sproščeno prišel k tabli. »Ne skrbi, to boš obvladala.« ji je zagotovil, s tem pa bil deležen morilskega pogleda profesorice. Ne glede na to, kako nemogoča vprašanja si je izmišljevala gospa Waters, sta znala Alex in Blair odgovoriti na vsa. Vse, kar sta bila vprašana sta se oba učila že na prejšnjih šolah. Spraševala ju je do konca ure in jima nazadnje, od jeze rdeča v obraz, v redovalnico zapisala petici. Razred je ob zvonjenju začel navdušeno vzklikati. »Pri njej je skoraj nemogoče dobiti pet! Pa še te snovi se sploh nismo učili!« je Blair pojasnila Peggy. »Sem rekel, da boš obvladala.« se je zarežal Alex.